bližnji sam., F
5,
affinis, geschwägerte. tá
blishnî, svák;
affinis, tá
blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt;
convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid;
pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu
bliṡhnîm;
proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
- najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bratGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
devér tudi déver -ja m (ẹ̑; ẹ̄) zastar. svak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
devér -a m dever, svak: Devér KMS 1780, A9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dever [devẹ̑r]
samostalnik moškega spolasvak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dever m, affinis, tá blishnî, ſvák,
Divèr, ſvèſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dever -ja
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dever -ja (diver) samostalnik moškega spola brat zakonskega partnerja; SODOBNA USTREZNICA: svak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dever
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hči ž, F
13,
adoptatus, -um, isvolen, ẛa ſyna, ali ſa
hzhér gori vsèt;
filia, hzhy [str. 87b ];
filia. 1.
hzhy [str. 236a ];
gener, sèt,
hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18;
gener, tochterman, Eidam. 1. Set,
hzhère mósh;
matruelis, -le, ſyn, ali
hzhy od materniga brata;
mula, meṡgiza: tudi eniga farja
hzhy;
nata, -ae, ena
hzhy;
progener, vnuke mòṡh, ſyna, ali
hzhère ṡet
[str. 175a ];
progener. 2. vnuke móṡh, syna ali
hzhère set
[str. 237b ];
pronurus, -us, ſyna, ali
hzhère ṡhena
[str. 175b ];
pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali
hzhère shena
[str. 237b ];
sponsare, eno
hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
konja
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
konjad
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
konjado
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
konjat
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kunja
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kunjado
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
kunjat
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
moj zaim., F
17,
Adonai, moi Goſpúd,
haebraicum verbum, Goſpúd;
aedepol, ẛa gviſhnu, per
moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska;
a me pudica eſt, ẛa
mojo ſtran, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a me salutem dic Ciceroni, ſa
mojo volo posdravi Cicerona;
cognatus, moja ṡhlahta, roják, ſvák;
inconsultu meo fecit, on je ſturil pres
moiga ſveitovanîa;
injuſsu meo, pres
moje povele;
magnopere, ſerzhnu, po vſim
moim premoṡhenîu;
me conscio, s'mojo veiſtjo;
meus, -a, -um, moi, moja, moje, kar meni ſliſhi.
mi, mihi meni.
ò mihi, ò
moi;
propria mea culpa, moi laſtán gréh;
quaeso, moi lubi, jeſt te proſſim;
sodes, lubi, proſſim te,
moi dragi;
vulnerasti cor meum, ti ſi
moje ſerzè ranil, ali vṡèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
možGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
onanȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
rojak m, F
2,
cognatus, moja ṡhlahta,
roják, ſvák;
genuinus, -a, -um, roják, tá pravi, po naturi narojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
séstra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sestra ž, F
29,
abmatértera, -ae, babize naſhe
ſeſtra, ali ozheta babiza. Bábina
ſeſtra;
aely, moshè dvéh
ſeſter;
consobrini, ſestrizhi, dvéh
ſéster otrozi;
glos, -ris, moṡhova
ſeſtra;
propatrua, predéda
ſeſtra;
sobrinus, -a, -um, ſeſtriz, is
ſeſter otroci;
soror, ſeſtra;
sororius, -ÿ, ſvák,
ſeſtre móṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sestraGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sestrinGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Slovarska razlaga: »zet« in »tašča«V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča.
No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák sváka samostalnik moškega spola [svák] brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev (zakonski) partner
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz ↑svoj - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák -a m (á) sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák -a m, člov. (á)svákinja -e ž, člov. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák -a
m sestrin mož ali brat zakonskega partnerja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
svák -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák, m. der Schwager; moj svak je moje sestre mož, BlKr., Vod. sp.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svák -a m svak: Affinis Szvák KMS 1780, A9; ſzvák i teticza KŠ 1754, 31; vüjecz, ſzvák BKM 1789, 428
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svak [svák]
samostalnik moškega spolasvak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svak m, F
8,
affines. geschwägerte. tá blishnî,
ſvák [str. 237b ];
affinis, tá blishnî,
ſvák, Divèr, ſvèſt
[str. 18b ];
cognatus, moja ṡhlahta, roják,
ſvák;
gener, ṡet, hzhère móṡh:
ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18;
levir, moṡhá brata
ſvák [str. 125a ];
levir. des Mans bruder, schwager. Moshá brata
ṡvák [str. 237b ];
sororius, -ÿ, ſvák, ſeſtre móṡh
[str. 203b ];
sororius. Der schwester Man, schwager. ſestre mósh.
ſvak [str. 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svak -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svak
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svak ► sˈvaːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svákinja svákinje samostalnik ženskega spola [svákinja] sestra (zakonskega) partnerja ali sorojenčeva (zakonska) partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑svak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svákinja – glej svák
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svȃštvo – glej svák
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sváštvo v stránski čŕti -a -- -- -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svȁt sváta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svekár
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svest ž/m, F
2,
affinis, tá blishnî, ſvák, Divèr,
ſvèſt;
cognata, tetta,
ſvieſt, bliṡhnîa ẛhlahta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
svọ́j svója zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
šogor
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
šogur
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
šurija [šúrija]
(šurja) samostalnik ženskega spolasestrin mož; svak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
švager
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
švoger [švógǝr]
samostalnik moškega spolasvak
PRIMERJAJ: svak, švagrinja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
švoger -gra m svak:
vſe skuſi ſo marmrali zhes njo pred Henricusam nye Shfogram or. ed. (III, 566) ǀ je shivela s' Krajlam Herodesham ſvojm Shogram or. ed. (III, 599) ← nem. Schwager ‛svak’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
švoger
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vsȃk -a zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zȅt zẹ́ta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zet m, F
6,
abavus, -vi, ozha prededa, dedou
ſet;
congener, raven
ẛed;
gener, ṡet, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18.
[str. 94a ];
gener, tochterman, Eidam.
Set, hzhère mósh
[str. 237b ];
progener, vnuke móṡh, ſyna, ali hzhère
ṡet [str. 175a ];
progener, vnuke mósh, syna ali hzhère
set [str. 237b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
žávba Frazemi s sestavino žávba:
z vsèmi žávbami namázan
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ženaGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ženinGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.