bližnji sam.F5, affinisgeschwägerte. tá blishnî, svák; affinisblishnî, ſvák, Dever, ſvèſt; convicaneusbliṡhnî, ſoſſid; pietaspokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu bliṡhnîm; proximus, -a, -umbliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
  1. najbližnjejši proximus, -a, -umbliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

brat
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

devér tudi déver -ja m (ẹ̑; ẹ̄)
zastar. svak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

devér -a m dever, svak: Devér KMS 1780, A9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dever [devẹ̑r] samostalnik moškega spola

svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dever maffinistá blishnî, ſvák, Divèr, ſvèſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dever -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dever -ja (diver) samostalnik moškega spola
brat zakonskega partnerja; SODOBNA USTREZNICA: svak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dever

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

hči žF13, adoptatus, -umisvolen, ẛa ſyna, ali ſa hzhér gori vsèt; filiahzhy [str. 87]; filia. 1. hzhy [str. 236]; genersèt, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18; genertochterman, Eidam. 1. Set, hzhère mósh; matruelis, -leſyn, ali hzhy od materniga brata; mulameṡgiza: tudi eniga farja hzhy; nata, -aeena hzhy; progenervnuke mòṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175]; progener. 2. vnuke móṡh, syna ali hzhère set [str. 237]; pronurus, -usſyna, ali hzhère ṡhena [str. 175]; pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali hzhère shena [str. 237]; sponsareeno hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?

Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konja

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konjad

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konjado

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

konjat

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kunja

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kunjado

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kunjat

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

moj zaim.F17, Adonaimoi Goſpúd, haebraicum verbumGoſpúd; aedepolẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka, inu ẛhenska; a me pudica eſtẛa mojo ſtran, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena; a me salutem dic Ciceroniſa mojo volo posdravi Cicerona; cognatusmoja ṡhlahta, roják, ſvák; inconsultu meo feciton je ſturil pres moiga ſveitovanîa; injuſsu meopres moje povele; magnopereſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu; me conscios'mojo veiſtjo; meus, -a, -ummoi, moja, moje, kar meni ſliſhi. mi, mihi meni. ò mihiò moi; propria mea culpamoi laſtán gréh; quaesomoi lubi, jeſt te proſſim; sodeslubi, proſſim te, moi dragi; vulnerasti cor meumti ſi moje ſerzè ranil, ali vṡèl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mož
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

od
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

onanȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
rojak mF2, cognatusmoja ṡhlahta, roják, ſvák; genuinus, -a, -umroják, tá pravi, po naturi narojen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

séstra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sestra žF29, abmatértera, -aebabize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza. Bábina ſeſtra; aelymoshè dvéh ſeſter; consobriniſestrizhi, dvéh ſéster otrozi; glos, -rismoṡhova ſeſtra; propatruapredéda ſeſtra; sobrinus, -a, -umſeſtriz, is ſeſter otroci; sororſeſtra; sororius, -ÿſvák, ſeſtre móṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sestra
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sestrin
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Slovarska razlaga: »zet« in »tašča«

V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svák sváka samostalnik moškega spola [svák] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz svoj - več ...
svák -a m (á)
sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svák -a m, člov. (á)
svákinja -e ž, člov. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svák -a m
sestrin mož ali brat zakonskega partnerjapojmovnik
SINONIMI:
zastar. dever

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

svák -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svák, m. der Schwager; moj svak je moje sestre mož, BlKr., Vod. sp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svák -a m svak: Affinis Szvák KMS 1780, A9; ſzvák i teticza KŠ 1754, 31; vüjecz, ſzvák BKM 1789, 428

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svak [svák] samostalnik moškega spola

svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svak mF8, affines. geschwägerte. tá blishnî, ſvák [str. 237]; affinistá blishnî, ſvák, Divèr, ſvèſt [str. 18]; cognatusmoja ṡhlahta, roják, ſvák; generṡet, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18; levirmoṡhá brata ſvák [str. 125]; levir. des Mans bruder, schwager. Moshá brata ṡvák [str. 237]; sororius, -ÿſvák, ſeſtre móṡh [str. 203]; sororius. Der schwester Man, schwager. ſestre mósh. ſvak [str. 237]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svak -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svak

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svaksˈvaːk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svákinja svákinje samostalnik ženskega spola [svákinja] ETIMOLOGIJA: svak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svákinja – glej svák

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svȃštvo – glej svák

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sváštvo v stránski čŕti -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svȁt sváta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svekár

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svest ž/m, F2, affinistá blishnî, ſvák, Divèr, ſvèſt; cognatatetta, ſvieſt, bliṡhnîa ẛhlahta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

svọ́j svója zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šogor

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šogur

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

šurija [šúrija] (šurja) samostalnik ženskega spola

sestrin mož; svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

švager

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

švoger [švógǝr] samostalnik moškega spola

svak

PRIMERJAJ: svak, švagrinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

švoger -gra m svak: vſe skuſi ſo marmrali zhes njo pred Henricusam nye Shfogram or. ed. (III, 566) ǀ je shivela s' Krajlam Herodesham ſvojm Shogram or. ed. (III, 599) ← nem. Schwager ‛svak’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

švoger

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vsȃk -a zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zȅt zẹ́ta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zet mF6, abavus, -viozha prededa, dedou ſet; congenerraven ẛed; generṡet, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap:6.v.18. [str. 94]; genertochterman, Eidam. Set, hzhère mósh [str. 237]; progenervnuke móṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175]; progenervnuke mósh, syna ali hzhère set [str. 237]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žávba Frazemi s sestavino žávba:
z vsèmi žávbami namázan

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žena
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ženin
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 62