dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dínarski2 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski] ETIMOLOGIJA: po hrvaški in bosenski gori Dinara

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej pesimizem
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] ETIMOLOGIJA: čist
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
kozmopolít kozmopolíta samostalnik moškega spola [kozmopolít] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kosmopolit, frc. cosmopolite iz gr. kosmopolī́tēs, iz kósmos v pomenu ‛svet’ + polī́tēs ‛državljan’ - več ...
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək] STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: prašič
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

glamúr glamúrja; tudi glamour samostalnik moškega spola [glamúr] ETIMOLOGIJA: glamour
patriarhálni patriarhálna patriarhálno pridevnik [patrijarhálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. patriarchalis, iz patriarh
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: umetnost
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej bitumen - več ...
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost] ETIMOLOGIJA: brezmejen
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej depresija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] ETIMOLOGIJA: duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

hèh medmetETIMOLOGIJA: he
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

jòj in jôj in jój medmetFRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati] FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: juriš
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski] ETIMOLOGIJA: kmetija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji] FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije
ETIMOLOGIJA: krava

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: kruh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
oblájati oblájam dovršni glagol [oblájati] ETIMOLOGIJA: lajati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prejòj in prejôj in prejój medmet
FRAZEOLOGIJA: Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: joj
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska] FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz treskati - več ...
zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji] STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: zajec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti] FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: presti
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: žaba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej anektirati
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast] ETIMOLOGIJA: biserovina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

copát copáta samostalnik moškega spola [copát] ETIMOLOGIJA: copata
čéveljski čéveljska čéveljsko pridevnik [čévəlski] ETIMOLOGIJA: čevelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran] ETIMOLOGIJA: dramatizirati
fùj in fúj medmetFRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, - več ...
jezikoslôvka jezikoslôvke samostalnik ženskega spola [jezikoslôu̯ka] ETIMOLOGIJA: jezikoslovec
kamnolòm kamnolôma samostalnik moškega spola [kamnolòm] ETIMOLOGIJA: iz lomiti kamen
karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik [karizmátičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. charismatisch, angl. charismatic, iz karizma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo] ETIMOLOGIJA: kmetija
kontracépcija kontracépcije samostalnik ženskega spola [kontracépcija] STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrazeption, angl., frc. contraception, iz kontra + lat. conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...
koprnéti koprním dovršni glagol [kopərnéti] ETIMOLOGIJA: = češ. koprnět ‛dreveneti, otrdevati’, morda sorodno s kopneti - več ...
kozmopolitánski kozmopolitánska kozmopolitánsko pridevnik [kozmopolitánski] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cosmopolitan, glej kozmopolitski

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lisíčenje lisíčenja samostalnik srednjega spola [lisíčenje] ETIMOLOGIJA: iz lisičiti iz lisice, glej lisica
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mákroekonomíja mákroekonomíje samostalnik ženskega spola [mákroekonomíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macroeconomy iz novoklas. macro.., makro.. ‛velik, vele..’ iz gr. makrós ‛velik, dolg’ + ekonomija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

markíran markírana markírano pridevnik [markíran] ETIMOLOGIJA: markirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nečákinjin nečákinjina nečákinjino pridevnik [nečákinjin] ETIMOLOGIJA: nečakinja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pesimístično prislov [pesimístično] ETIMOLOGIJA: pesimističen
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína] ETIMOLOGIJA: plitev
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost] ETIMOLOGIJA: požrešen
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] ETIMOLOGIJA: precediti
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] ETIMOLOGIJA: prijatelj
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz satira

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stand up stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola [stêndap] STALNE ZVEZE: stand up komedija
ETIMOLOGIJA: stand-up

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] ETIMOLOGIJA: vpeti
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati] ETIMOLOGIJA: vekati
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej debil
dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno] ETIMOLOGIJA: dekadenten
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján] STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz evalvirati
glamour glej glamúr
hòv medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje
kmetávz kmetávza samostalnik moškega spola [kmetáu̯s kmetáu̯za] ETIMOLOGIJA: kmet
kolišévka kolišévke samostalnik ženskega spola [kolišéu̯ka] ETIMOLOGIJA: starejše koleševka, nejasno, morda iz kolehati ‛stresati, valiti’, pslov. *kolysati, *kolyxati ‛tresti, zibati se’
lisjáček lisjáčka samostalnik moškega spola [lisjáčək] ETIMOLOGIJA: lisjak
míšek míška samostalnik moškega spola [míšək] ETIMOLOGIJA: miš
navigátorka navigátorke samostalnik ženskega spola [navigátorka] ETIMOLOGIJA: navigator
nèzamisljív nèzamisljíva nèzamisljívo pridevnik [nèzamisljíu̯ nèzamisljíva nèzamisljívo] ETIMOLOGIJA: ne + zamisljiv iz zamisliti
òj medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz o
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják] ETIMOLOGIJA: opica
ôsica ôsice samostalnik ženskega spola [ôsica] ETIMOLOGIJA: osa
personalizírati personalizíram nedovršni in dovršni glagol [personalizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. personalisieren, angl. personalize, frc. personnaliser, iz personalen
piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja] ETIMOLOGIJA: piranha
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica] ETIMOLOGIJA: ponikovati
pránečákinja pránečákinje samostalnik ženskega spola [pránečákinja] ETIMOLOGIJA: pranečak
precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje] ETIMOLOGIJA: precejati
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati] ETIMOLOGIJA: prepresti
ptíčarka ptíčarke samostalnik ženskega spola [ptíčarka] STALNE ZVEZE: nemška kratkodlaka ptičarka
ETIMOLOGIJA: ptičar
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
udórnica udórnice samostalnik ženskega spola [udórnica] ETIMOLOGIJA: udor
vékati vékam nedovršni glagol [vékati] ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ...
Število zadetkov: 98