svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [əu̯; druga oblika vət] prid., svetléjši (é ȃ é; ə̀) - 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
- 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
- 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
- 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
- 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje - 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika
// svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija - 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti - 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
● ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlo...1 prvi del zloženk nanašajoč se na svetel: svetlodlak, svetloglav, svetlonog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlo...2 prvi del zloženk, kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji ipd., gl. svetel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sínji -a -e prid. (ī) - 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
// knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo
● knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele - 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
♦ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
júrček1 -čka m (ȗ) - 1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano
♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus - 2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlíti -ím nedov., svétli in svêtli (ī í) delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo;
s cunjo svetliti parket
♦ usnj. svetliti usnje // povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilosvetlíti se - 1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil
// knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa - 2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta
svetlèč -éča -e: svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) - 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte
// pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega
// narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite
// kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal - 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
- 3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
- 4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
- a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; tovarna je dala na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
- b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
- 5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati
// kot klic pri dražbi kdo da več? - 6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese
// zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel - 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi
// dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili
// ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno - 8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti
// pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele)
// pog. prosim, dajte mi tovariša XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim - 9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj more goditi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
- 10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
- 11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se
// kot poziv pri pitju dajmo ga! - 12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
- a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
- b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
- c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
- č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
- d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; žarg., šport. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat
dáti se - 1. z nedoločnikom izraža
- a) osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi: dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi; daj se prepričati / pog. daj se kaj videti pridi (na obisk)
// ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se - b) možnost, da se z osebkom kaj zgodi: to se ne da brati; snov se da cediti; stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti; vrata se ne dajo zapreti / brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče
- 2. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ne da se mu delati; pridi, če se ti da / elipt. ne da se mi v kino
- 3. v prislovni rabi, v zvezi kar se da izraža zelo visoko stopnjo: kar se da srečni smo; kar se le da natančno poglej; teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš; kar se da hitro, lep karseda
dán -a -o: ne jemlji nazaj dane stvari; to ni bilo dano iz prijaznosti; to je bilo dano vam v varstvo; na dano znamenje so začeli teči / knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde / star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866; prim. daj, dan prid.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pívo -a s (í) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo;
hladno, spenjeno, sveže pivo;
sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sinjéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. - 1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel
- 2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda
sinjèč -éča -e: sinječe dalje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
jásen -sna -o prid., jásnejši in jasnéjši (á) - 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja
// knjiž. čist, bister: jasen tolmun; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči
// knjiž. svetel, bleščeč: skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot kletvica strela jasna, vsaj molčal bi; pren. bil je jasen zgled domoljubja - 2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna
// nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist: jasen smeh, zven; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov - 3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj; jasna idejna orientacija mladine; misel je počasi postajala jasnejša; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli
// podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito
// navedite same jasne primere, zglede - 4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav; gre za jasen primer zanemarjenosti; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto
// v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna - 5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis; jasna glasba; preproste in jasne pesmi; jasno izražanje; jasno predavanje / precizen in jasen mislec
// v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne - 6. priseben, razumen: jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen
- 7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist: jasen značaj / jasna sreča; jasno veselje / hoditi jasna pota
// veder, iskren: jasni obrazi mladine; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota
// srečen, vesel: spomini na jasno mladost; imel je malo jasnih ur - 8. star. spoštovan, cenjen, plemenit: bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez
- 9. nar. dolenjsko bled, shujšan: po bolezni je bila nekam jasna
● o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina
jásno - 1. prislov od jasen: jasno določiti cilj; njene oči so jasno in živo gledale v svet; jasno se izražati; zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti; na površini so se jasno razločevale bele in črne pike; jasno sliši vsako besedo; jasno se zaveda svojih dolžnosti popolnoma
// piše se narazen ali skupaj: jasno modre ali jasnomodre oči; jasno zeleni gozdovi svetlo
// v povedni rabi: včeraj je bilo jasno in toplo; bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili; jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo / kot podkrepitev kri ni voda, to je jasno - 2. v povedni rabi, navadno z dajalnikom izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja: vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu; počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko / ni mi jasno, kako si to dosegel
- 3. v povedi rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje; jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno; to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati / elipt.: jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval; jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef
// v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga; ga poznaš? Jasno, se je zlagal; naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno
● ta slika mi je še vedno jasno pred očmi dobro se je spominjam; jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico popolnoma se zavedam, spoznavam; ekspr. sčasoma bo še vse jasno se bo še vse razkrilo, ugotovilo; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepšavanja in prikrivanja, odločno
jásni -a -o sam.: menjavalo se je jasno in oblačno; novica je prišla kot (strela) z jasnega popolnoma nepričakovano; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim ugotoviti, izvedeti; glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem ne ve, kakšen je; glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem tega ne razumem popolnoma; ni si na jasnem, kako naj se stvari loti ne ve; bil si je na jasnem, da bo moral oditi spoznal je, ugotovil je; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; zastar. ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo na lepem; od doma sem šel v jasnem; kos jasnega med oblaki; v tej zmedi je kaj malo jasnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lístek -tka m (ȋ) - 1. manjšalnica od list:
- a) rastlina že poganja listke; nežni, svetlo zeleni listki / trgala je marjetici listek za listkom
- b) iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom; za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom; bel, popisan listek / niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje; izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji
- c) listek iz staniola / zrezati krompir na listke lističe
- č) pisati listek za svoje dekle
● pog. ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki
- 2. s prilastkom pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za posebne namene: garderobni listek; ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek; urejati kartotečne listke; izpolniti stavni listek za športno napoved; kupiti vozni listek do Celja; žrebni listek
- 3. zastar. podlistek, feljton: časopis je razpisal nagrado za najboljši listek / roman je izhajal v listkih
♦ bot. listek del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade; rel. spovedni listek nekdaj potrdilo o opravljeni spovedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetíti in svétiti -im nedov. (ī ẹ́) - 1. oddajati, dajati svetlobo: luč sveti; žarnica je prenehala svetiti; svetiti v presledkih, z velikim žarom; medlo, slabo, šibko svetiti / mesec, sonce sveti; ta plamen sveti modro; danes zvezde močno svetijo / kresnice svetijo s svetilnim organom / po poti mu je svetila luna / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti
- 2. z virom svetlobe omogočati, da kdo vidi: jaz sem popravljal, otrok je pa svetil; hodila je pred njimi in jim svetila; svetil mu je po stopnicah; samo sam sebi je svetil
- 3. usmerjati kam vir svetlobe: svetiti komu v obraz, oči; svetiti skozi okno, po kotih; svetili so po njih, za njimi z reflektorji
- 4. uporabljati kaj kot vir svetlobe: svetiti s petrolejko; takrat so svetili še s trskami
● pesn. že sveti beli dan se je že zdanilo; publ. v vsaki vasi že sveti elektrika vsaka vas že ima električno napeljavo; ekspr. ves čas je svetil v njeni bližini bil, se zadrževal pri njej; ekspr. pri njih dolgo svetijo so dolgo budni, dolgo bedijo; ekspr. svetil jim je z zglednim življenjem bil jim je v zgled
svetíti se in svétiti se - 1. odbijati svetlobo: očiščena plošča se lepo sveti; beli kamni so se svetili v mesečini; oči se ji svetijo kot mački; svetiti se kot sneg, sonce / hlače, rokavi se mu svetijo od umazanije, zguljenosti / v rokah se mu sveti bodalo ima; v očeh so se ji svetile solze
// s prislovnim določilom odražati, kazati v veliki meri, kar izraža določilo: oči se mu nevarno, preteče, prijazno svetijo; oči so se ji svetile od navdušenja, pohlepa, veselja; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava - 2. ekspr. odsevati: v mesečini se svetijo bele snežne krpe; na vzhodu se svetijo gore so; na prsih se mu je svetilo odlikovanje je imel, nosil
// cesta se srebrno sveti se svetlo odraža
// biti zelo čist, zloščen: avtomobil se ves sveti; čevlji se mu zelo svetijo; kuhinja se kar sveti od čistoče
● ekspr. hlače se mu že svetijo so že zelo oguljene; ekspr. njihova imena se bodo svetila v zgodovini bodo slavni; star. na praznik se je vse svetilo v novih oblekah so vsi imeli nove obleke; ekspr. začelo se mu je svetiti, kako je s tem začel je spoznavati, razumevati; preg. ni vse zlato, kar se sveti
svetèč -éča -e: sveteč si s svečo, se je vzpenjal po stopnicah; tok svetečih plinov; od znojnih kapelj sveteč se vrat; brleča in slabo sveteča sveča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vodén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. ki ima, vsebuje veliko vode: zgodnje češnje so vodene / voden sneg mehek, topeč se
- 2. ki je zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti manj kvaliteten, nekvaliteten: vodena juha, omaka; vodeno mleko, vino
// ki je svetle, neizrazite barve: starka je imela vodene oči / nebo svetlo modre, vodene barve
// ekspr. vsebinsko prazen: pogovor je postajal vedno bolj voden
♦ gozd. vodeni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva; bohotivka; med. vodeni mehurček mehurček, napolnjen s serozno tekočino; um. vodena barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil
vodéno prisl.: vodeno modre oči; vodeno orisani značaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) - 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
- 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči
bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blísniti -em dov. (í ȋ) - 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
- 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
- 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bógvé in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) - 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč
// ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja
// piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje - 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
láški -a -o prid. (ȃ) - 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
- 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
// kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
láško prisl.: govoriti (po) laško
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ličílo -a s (í) - 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice
- 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo
- 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) - 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati
// gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo - 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
- 3. knjiž. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
- 4. knjiž. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
- 5. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje - 6. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
- 7. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; lingv. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400
mêhko in mehkó prisl.: mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
● žarg., avt. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.: kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v mehko, redko na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
♦ lov. strel v mehko v drobovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
modrína1 -e ž (í) - 1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči
- 2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini
- 3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina
- 4. redko kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi
♦ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
papír -ja m (ȋ) - 1. tanek, sploščen izdelek, zlasti iz rastlinskih vlaken, za pisanje, tiskanje, zavijanje: mečkati, rezati, trgati papir; pisati, risati na papir; zaviti v papir; otrok čečka po papirju; barvan, bel papir; porumenel papir; zbirati star papir; različna debelina papirja; lesk papirja; pola papirja; hrapava površina papirja; bled kot papir / industrija papirja; različne stopnje predelave papirja / cigaretni papir zelo tanek papir, navadno iz vlaken konoplje, ki rad tli; filtrirni papir; fotografski papir prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; indigo papir za kopiranje, prevlečen z modro barvo; karbon papir za kopiranje, prevlečen s črno snovjo; kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; pisarniški papir za pisanje v obliki listov; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir; papir za pivnike
// list iz takega izdelka: vzel je papir in svinčnik ter začel pisati; črno obrobljen papir / format papirja / papirji na mizi so pospravljeni - 2. mn., pog. zapis, zapisek, navadno pomembnejši: urejevati papirje; orumeneli, stari papirji; pomembni papirji so izginili; zavitek papirjev; odnesel je aktovko s papirji / državni papirji; tehnični papirji
- 3. nav. mn., pog. listina z uradno veljavnostjo; dokument: papirje ima v redu; vse svoje papirje je izgubil; pokazati je moral papirje
- 4. ekspr., v povedni rabi kar je brez vrednosti, neuresničljivo: take besede so papir; vse, kar si rekel, je papir / denar je postal papir
● ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; ekspr. brez papirja ni pravice brez veljavnih, potrjenih dokumentov; ekspr. vreči kaj na papir hitro, mimogrede zapisati; ekspr. odbor obstaja samo na papirju njegova dejavnost se ne čuti; ekspr. sklepi so ostali le na papirju niso bili uresničeni
♦ elektr. kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; fot. kromov papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid; kem. lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; muz. notni papir; papir. biblijski papir; brezlesni papir boljši papir iz celuloznih vlaken in brez lesovine; časopisni papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov; havana papir zelo tanek papir, ki težje prepušča maščobo; japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; kartografski papir trden, zelo glajen brezlesni papir; konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino; lesovinski papir slabši papir z lesovino; milimetrski papir; plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; staniol papir; svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; šport. papir kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg; teh. kalibrirati papir; logaritemski papir z logaritemsko mrežo; pavs papir močen, zelo prosojen papir za risanje načrtov; smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov; stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla za brušenje, glajenje lesa; tisk. makulaturni papir odpadni papir iz tiskarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
premálo prisl. (á) - 1. izraža količino ali mero, ki je manjša, kot ustreza
- a) s samostalnikom: premalo denarja je vzel s seboj; premalo zemlje imajo / na tem področju je premalo storjenega; imajo vsega premalo; elipt. premalo si naložil, ogenj bo ugasnil
- b) z glagolom: premalo se giblje, zato je bolan; preveč govori, pa premalo dela / časa je premalo; sama volja je premalo za uspeh / ekspr.: ali ne bo to malo premalo; še premalo sem ga oštel
- 2. izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: dijak je premalo resen; premalo zapečen kruh / ravnaš premalo previdno; v sobi je premalo svetlo, da bi mogel brati / ekspr.: premalo je ženska; premalo mož ali moža je, da bi se upal upreti / premalo spoštuješ starše; ekspr. vse premalo skrbi za otroka
- 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo majhno mero, stopnjo: denarja je malo, kar premalo; čisto je izčrpan, vse premalo počiva
● pog., ekspr. premalo sem bil zanjo ni se hotela poročiti z menoj, ker sem reven; ekspr. premalo te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš; pog., šalj. ta ima (eno) kolesce premalo je nekoliko čudaški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rása -e ž (á) - 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa
♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože - 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi
- 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso
- 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rekláma -e ž (ȃ) - 1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo
// takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti - 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo
● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) - 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni
// ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali - 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev
- 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sónce -a s (ọ̑) - 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna
// to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma
// morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno
// ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca
// ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska - 2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala
// pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo
// toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu
// svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce - 3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju
- 4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje
- 5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice
- 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja
- 7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem
- 8. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem
● ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ astr. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem področju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
trepetàv -áva -o prid. (ȁ á) - 1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano
// trepetavo ozračje na slikah
// tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami - 2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī) - 1. ki dosega visoko stopnjo
- a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
- b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
- c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev
// število a je večje od b - č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
- d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
- e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
- f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
- g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
- h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
- i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
- j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
- 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
velíki -a -o sam., nar. véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
véšča -e ž (ẹ́) - 1. nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči: vešče letajo, ekspr. plešejo okoli luči, ognja; krila vešče; moški plešejo okoli nje kakor vešče okoli luči
♦ zool. vešče majhni metulji, katerih gosenice se hranijo z različnimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, Pyralidae; moknata vešča katere gosenice živijo v moki, uskladiščenem žitu, Pyralis farinalis; velika voščena vešča katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in čebeljim zarodom, Galleria mellonella
// evfem. vlačuga, prostitutka: (nočne) vešče se že nastavljajo po ulicah - 2. slabš. ženska, sposobna vplivati na koga, da ne ravna razumno, razsodno: vešča ga je očarala s svojo lepoto; dekle je nevarna, pretkana vešča
- 3. slabš. hudobna ženska, navadno stara: kaj vse je ta vešča lagala o meni / kot psovka molči, vešča stara
- 4. etn., po ljudskem verovanju žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi: nad močvirjem mežikajo, se prikazujejo vešče / blodne vešče; pren. za svetlo veščo sreče blodim (A. Medved)
- 5. star. čarovnica: vešča dela točo; vešče jezdijo na metlah po zraku / sežigati vešče na grmadah ženske, obdolžene čarovništva
- 6. zastar. padarica, mazačka: vešča je pripravila zdravilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) - 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode
// ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah - 2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped
// ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok - 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko
// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest
// ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani - 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton
- 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države
// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje - 6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo
// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce
// v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije - 7. v razredni družbi ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji
- 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam
- 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita
// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok - 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje
// biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja
● poljud. visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu; knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1.000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jur. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; les., tekst. visoki lesk; lingv. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia
visôko prisl.: sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
● ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
visôki -a -o sam.: uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
♦ rel. Sin Najvišjega Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bél -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) - 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
// pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje - 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan - 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje
- 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš
bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) - 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode - 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
- 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice
bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj
● ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
jasníti -ím nedov. (ī í) - 1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo
// knjiž., redko delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev - 2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti
- 3. knjiž. pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo
jasníti se - 1. s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja, začenjati razumevati: začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu; otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme; brezoseb. počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti
- 2. postajati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se jasni; v diskusijah se pojmi jasnijo / razmere se jasnijo / knjiž. ornamenti stenske slikarije se jasnijo
● v glavi se mu je začelo jasniti prihajal je k zavesti, razsodnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kompleksíja -e ž (ȋ) - 1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija
- 2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
odsévati -am nedov. (ẹ́) - 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: sončna svetloba odseva v rosi; plameni se odsevajo v njegovih očeh / svetloba plinskih svetilk je odsevala od mokrega tlaka / z oken je odsevalo dopoldansko sonce; zimsko sonce odseva v snegu / na gladini jezera odsevajo hiše
// odbijati: stena odseva svetlobo / voda odseva njegovo podobo kaže
// svetlo se odražati, kazati: breze odsevajo iz zelenja - 2. redko svetiti, sijati: luč odseva v temo
- 3. kazati, izražati: pogled odseva njegova čustva; njen obraz odseva odločnost; nasmeh je odseval radost in srečo / vprašanje je odsevalo podcenjevanje / knjiž. umetnost odseva svoj čas
// biti viden, kazati se v čem: ponos mu je odseval v očeh; jeza se mu odseva na obrazu / z obraza mu odsevata groza in strah / iz besed je odsevala utrujenost / knjiž. v šopku je odsevala pozna jesen
● publ. rezultati gospodarske reforme odsevajo na družbeni razvoj vplivajo
odsevajóč -a -e: razumel je iz pesmi odsevajočo otožnost; v morju odsevajoče mesto; nežnost odsevajoče oči
odsévan -a -o: odsevana sončna svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
odsvítati -am nedov. (ȋ) knjiž. - 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru
// svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto - 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje
// biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ožíg -a m (ȋ) - 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige; iz ožigov se je kadilo
- 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin
- 3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig; škropiti proti ožigu / rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih
- 4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pobelíti1 in pobéliti -im dov. (ī ẹ́) - 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe
- 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase
● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor
pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba
● ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pohíštvo -a s (ȋ) - 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo - 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina
// hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
póni -ja m (ọ̑) - 1. konj majhne rasti, primeren zlasti za jahanje za otroke: deček je jahal svetlo rjavega ponija
- 2. pog. manjše, navadno zložljivo kolo: ni si hotel kupiti navadnega kolesa, ampak poni; neskl. pril.: poni kolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presévati -am nedov. (ẹ́) - 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost
// delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake
// delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir - 2. prepuščati svetlobo: papir preseva
- 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča
presevajóč -a -e: presevajoča luč
presévan -a -o: presevani predmeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
razločíti in razlóčiti -im dov. (ī ọ́) - 1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s prostim očesom; bilo je svetlo, da so se razločili vsi predmeti na mizi
// z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v mraku ni mogla razločiti njegovega obraza; v daljavi je že lahko razločil obris koče; zaradi megle ni mogel razločiti, kdo stoji pred hišo / komaj je razločil cesto pred seboj videl - 2. videti, občutiti različnost med čim: ni razločil rdeče barve od oranžne; komaj je razločil obraze; težko je bilo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo; razločiti ljudi po glasu, zunanjosti
- 3. star. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: hoteli so ju razločiti / šele smrt ju je razločila
razločíti se in razlóčiti se star. raziti se, posloviti se: razločila sta se brez pozdrava; po teh besedah sta se razločila
razlóčen -a -o: nekoč razločeni narodi so bili zdaj spet združeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) - 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade
// žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri
// pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
// Rdeča kapica; Rdeče morje - 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel
// jabolka so že rdeča zrela
// rdeče vino
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica - 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom
// Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sínjiti -im nedov. (ī) knjiž. delati kaj sinje, svetlo modro: svetloba je sinjila pepel v kaminusínjiti se sinje, svetlo modro se odražati, kazati: nebo se sinji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
úsnje -a s (ú) - 1. živalska koža, strojena brez dlake: usnje se lomi, razpoka; barvati, loščiti, mehčati usnje; šivati usnje; predelati kože v usnje; belo, črno, rdeče, svetlo usnje; gladko, kosmateno, mehko, tanko, težko usnje; tovarna usnja; čevlji, plašč iz usnja / galanterijsko, knjigoveško usnje; gornje za vrhnje dele obutve, spodnje usnje za spodnje in notranje dele obutve; goveje, kozje, ovčje, svinjsko, telečje usnje
- 2. žarg., šport. nogometna žoga: v zadnjem trenutku je odbil usnje v kot / nogometno usnje
♦ obrt. knjiga je vezana v usnje hrbet in platnice so prevlečeni z usnjem; usnj. blanširati, lomiti, strojiti usnje; jermensko usnje za pogonske jermene; kromovo usnje strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata; oblačilno usnje tanko, mehko usnje za oblačila, pokrivala, torbice; podplatno usnje; transparent usnje prosojno usnje, obdelano z borovo kislino in glicerinom, za bobne, tekstilno industrijo; zal., kot označba načina vezave Prešeren, Poezije, usnje [us.]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zasvetíti in zasvétiti -im dov. (ī ẹ́) začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice
● ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo // sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarjazasvetíti se in zasvétiti se - 1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze
- 2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice
// odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu
// dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo - 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela
● ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zelèn -êna -o prid. (ȅ é) - 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
// koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja - 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
- 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih - 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
// kot kletvica tristo zelenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zélje -a s (ẹ́) kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje;
dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave // kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi; poljud. kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, strok. kitajski kapus
● šalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja
♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zjasníti -ím dov., zjásnil (ī í) - 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo
// knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč - 2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje
zjasníti se ekspr. postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil
● ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
baby [bé(j)bi] neskl. pril. (ẹ̑) pog. nanašajoč se na otroke, otroški: baby čevlji / baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica; prisl.: baby modra barva svetlo modra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blúzica -e ž (ȗ) manjšalnica od bluza: deklice v krilcih in bluzicah / ekspr. h kostimu oblečete svetlo bluzico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cigánček -čka m (ȃ) - 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček
- 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
citrín -a m (ȋ) - 1. poldrag kamen svetlo rumene barve: citrin je čist in prozoren
- 2. farm. vitamin P: citrin zmanjšuje krhkost kapilar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čádav -a -o prid. (á) - 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka
- 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene // čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
činčíla -e in -a m (ȋ) - 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile
- 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila
- 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gràh gráha m (ȁ á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah;
luščiti, obtrgovati grah;
suh grah;
grah v stročju;
juha, riž z grahom;
smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
grôzdast tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti;
grozdasta oblika
♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hmélj tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ȅ ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj;
sušilnica za hmelj / savinjski hmelj
♦ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
japónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik;
japonska industrija / japonska moda / poljud. japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, strok. kombuša
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kraljevína -e ž (í) - 1. država, ki ji vlada kralj: švedska kraljevina
// državna ureditev, v kateri vlada kralj: kraljevina in republika / razglasiti državo za kraljevino - 2. agr. trta s svetlo rdečimi grozdi: gojiti kraljevino
// belo vino iz grozdja te trte: piti kraljevino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kúkavica -e ž (ú) - 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico
● iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice
// ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico - 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic
- 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kúkavičji -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič
● ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega
♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lazúren -rna -o prid. (ȗ) - 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo
- 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ledén -a -o prid. (ẹ̑) - 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu
// knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno - 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno Ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo - 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
- 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi - 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion
ledéno prisl.: od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
liparít -a m (ȋ) petr. svetlo siva ali svetlo rdeča predornina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lúčca tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū) manjšalnica od luč: lučca brli, gori;
lučca miglja;
na nasprotnem bregu se je posvetila lučca;
gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd
♦ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lúčnik -a m (ȗ) bot. rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum: lučnik že cvete / navadni lučnik zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides; velecvetni lučnik zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
merkúr -ja m (ú) - 1. agr. krompir nemške sorte z zelo svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi merkur
- 2. knjiž., redko živo srebro: na to je vplival merkur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
méseček -čka m (ẹ̑) - 1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice
- 2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mežíkati -am [məž in mež] nedov. (ī) - 1. zapirati in odpirati oči: oči ga pečejo, zato tako mežika; mežika zaradi nenadne močne svetlobe / mežikati z očmi / murni so zaspano mežikali v sonce; pren., ekspr. cvetlice mežikajo v popoldanskem soncu
- 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: ženske so mu pomenljivo mežikale; pri mizah si bodo mežikali: to je tisti rogonosec; pren. srednjeveška mesta so mežikala kmetu, ker so potrebovala rokodelce
- 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: svetilnik enakomerno mežika / šofer je nervozno mežikal z žarometi
// dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: skozi veje so mežikale lučke; okenca bajte so mežikala v noč / z neba so mežikale zvezde
mežikáje knjiž.: obstala sta in mežikaje gledala v svetlo luč; pomenljivo mežikaje se je zasmejal
mežikajóč -a -e: približevala se je potiho, smehljajoč se in mežikajoč; mežikajoč svetilnik; mežikajoče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
môšnjica in mošnjíca -e ž (ó; í) mošnjiček: izvleči mošnjico iz žepa;
prazna, težka mošnjica / mošnjica denarja / mošnjica za šibre
● star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; star. poseči v mošnjico plačati, dati denar
♦ bot. dišeča mošnjica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti; navadna kukavica; čeb. semenska mošnjica organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice; zool. ustna mošnjica stranska ustna votlina nekaterih sesalcev za zbiranje in prenašanje zalog hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
neápeljski -a -o [pəl] prid. (á) nanašajoč se na Neapelj: neapeljske ulice / star. neapeljska bolezen sifilisneápeljsko prisl.: neapeljsko rumena barva svetlo rumena barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nebésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nebo 1: nebesna sinjina;
nebesno prostranstvo / sonce, planeti in druga nebesna telesa / nebesni obok / glavne nebesne strani
♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; nebesna krogla umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih telesnebésno prisl.: nebesno modra barva svetlo modra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
njívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
norvéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Norvežane ali Norveško: norveški film / norveška meja
♦ agr. norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; zool. norveški rak večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom; škamp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obróčnica -e ž (ọ̑) knjiž., redko krinolina: ženska v obročnici
♦ bot. (navadna) obročnica rastlina z jajčastimi listi in svetlo vijoličastimi dišečimi cveti v grozdastem socvetju, Adenophora liliifolia; les. obročnica palica, veja za obročne vitre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
osvetlíti -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil (ī í) - 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz
// oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili - 2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino
- 3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili
- 4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo
● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj vesele
♦ geom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz
osvetljèn -êna -o: premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
osvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove
// oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo - 2. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisovati, prikazovati kaj: pisatelj osvetljuje tedanje družbene razmere; jasno osvetljevati dogodke, pojave, probleme / podatki dobro osvetljujejo gospodarski položaj ponazarjajo
- 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film
osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pátina -e ž (ȃ) - 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon
- 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
patinírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek
- 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati
patiníran -a -o: patinirani zvoniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pêlin -ína m (é í) - 1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin
- 2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
písemski -a -o [səm] prid. (ī) nanašajoč se na pismo: z njim je ostala v pisemski zvezi / (pisemski) nabiralnik; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; (pisemska) ovojnica; pisemska tehtnica
♦ filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plávec1 -vca m (ȃ) - 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
- 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plávka -e ž (ȃ) - 1. svetlo rumena krava: v hlevu so imeli plavko in lisko
- 2. knjiž., redko plavolaska: poleg nje je sedela plavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plôvec -vca m (ó) - 1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec
// rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec - 2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem
♦ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan;
poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scopariapolétno prisl.: poletno se obleči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pomladánji -a -e prid. (á) knjiž. pomladen, pomladanski: pomladanji dnevi, večeri / pomladanja trava / februar je šele, pa imamo že pomladanje vremepomladánje prisl.: pomladanje svetlo nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pomúrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Pomurje: pomurske vasi
♦ vet. pomursko govedo govedo svetlo rumenkaste ali sive barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
popólnoma [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti;
popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
posávski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Posavje: posavske vasi / posavski gonič gonič svetlo rjave barve z belimi lisami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presvetíti in presvétiti -im dov. (ī ẹ́) - 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake
● ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal
// v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote - 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presvetlíti -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil (ī í) - 1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča
- 2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom
● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal sem
♦ gozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu
presvetljèn -êna -o: presvetljene meglice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma
- 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prežaríti -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ī í; ā ȃ) - 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila
● knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale - 2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari
prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o: od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pŕstanec -nca m (ŕ) - 1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu
- 2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
razsvetlíti -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ī í) - 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz
- 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile
- 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja
- 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli
razsvetljèn -êna -o - 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen
- 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
razsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh
● ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega - 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi
- 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja
razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sinjína -e ž (í) - 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce
- 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje
// dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini - 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sìr síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir;
kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti
♦ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlíca -e ž (í) - 1. min. rudnina, ki ima diamantni ali biserni sijaj in svetlo črto: svetlice in sijajniki / cinkova svetlica; živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinobarit
- 2. knjiž. svetel del česa: bilo je temno, samo v daljavi se je kazala okrogla svetlica / v njegovem življenju so bile posamezne svetlice dobrega
♦ bot. gorska svetlica zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika; zool. svetlica velika, bočno sploščena morska riba z luskami bleščečih barv, Lampris luna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je svetle barve: svetlobarvne in temnobarvne živali / to blago je preveč svetlobarvno svetlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svinčénka -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo;
ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami
● ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni)
♦ bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tapéta -e ž (ẹ̑) prevleka za stene, pohištvo: izdelovati, polagati tapete;
pokriti, prelepiti stene s tapetami;
rožaste, vzorčaste tapete;
vrste tapet / soba s svetlimi tapetami, redko s svetlo tapeto / lepiti tapeto od zgoraj navzdol kos, pas tapet // pralne tapete; samolepilne tapete
● ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. biti na tapeti biti obravnavan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tígra -e ž (ȋ) - 1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči
- 2. redko svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
trávniški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na travnik: travniške rastline;
travniško cvetje;
njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tríglavski in triglávski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje
♦ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
úmbra -e ž (ȗ) knjiž. naravni pigment rjave barve: slikar je rad uporabljal umbro in sieno
♦ um. naravna svetlo rjav, žgana umbra temno rjav pigment; zelena umbra rjavkasto zelen pigment
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vésna -e ž (ẹ̄) - 1. pesn. pomlad: cvetoča vesna; prihod vesne
- 2. nav. mn., etn., po ljudskem verovanju vsako od bajeslovnih ženskih bitij, ki prihajajo februarja z gora v dolino budit naravo: pripoved o vesnah
- 3. agr. zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo: saditi vesno / krompir vesna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zobník -a m (í) - 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik
- 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvézda -e ž (ẹ́) - 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn. srebrnina zvezd / prerokovati iz zvezd; orientirati se po zvezdah / zvezda danica planet Venera na jutranjem nebu; zvezda repatica; zvezda severnica najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda blizu severnega nebesnega tečaja
// vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami
// astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo: proučevati zvezde; zvezde Rimske ceste; zvezde v ozvezdju Lire; gibanje, oddaljenost zvezd; svetloba zvezde / dvojna zvezda skupina dveh zvezd; medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti; pulzirajoča zvezda ki se periodično širi in krči
// planeti in zvezde stalnice - 2. lik z več koničastimi podaljški, kraki, enakomerno izhajajočimi iz središča: narisati, pobarvati zvezdo; krak zvezde / peterokraka, šesterokraka zvezda
// kar je po obliki podobno takemu liku: obesiti srebrne in zlate zvezde na novoletno jelko / kolesna zvezda skupek žarkasto razvrščenih špic kolesa
// ulice se stekajo v zvezdo - 3. navadno s prilastkom simbol, znak v obliki peterokrake zvezde: zastava z zvezdo na sredi; partizan z rdečo zvezdo na kapi / red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// tak simbol, znak na našitku uniforme kot oznaka za določen oficirski, generalski čin: našitek s tremi zvezdami / ekspr.: s svojim junaštvom si je pridobil še eno zvezdo je napredoval za eno stopnjo; čakajo ga oficirske, generalske zvezde postal bo oficir, general - 4. vet. belo znamenje različnih oblik na čelu živali: konj ima veliko zvezdo; klinasta, polmesečna, srčasta zvezda
- 5. navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka: postala je filmska zvezda; nastop priljubljene gledališke zvezde; publ. nove zvezde in zvezdice na popevkarskem nebu
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: postal je nogometna zvezda; on je zvezda košarkarskega moštva; bil je zvezda med raketnimi strokovnjaki / mladi pesnik je zvezda na nebu evropskega pesništva - 6. nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi; vsak ima svojo zvezdo / verjeti v zvezde
- 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zvezda njegove sreče je utonila; utrnila se je zlata zvezda srečnih dni
● žarg., elektr. zvezda zvezdna vezava; vznes. svetijo naj ti prijazne zvezde v življenju naj ti bo lepo, dobro; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. udaril se je, da je videl vse zvezde zelo se je udaril; ekspr. kovati koga v zvezde zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. tako je bilo zapisano v zvezdah usojeno; ekspr. rodil se je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; ekspr. segati za zvezdami želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ obrt. zvezda zvezdi podobna prvina zlasti pri kvačkanju; vrtn. božična zvezda zvezdnica; vitezova zvezda lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum; zool. morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žémljevka -e ž (ẹ̑) - 1. pecivo iz žemelj, jabolk in jajc: speči žemljevko
- 2. bot. užitna goba z več svetlo rjavimi klobuki na betu, Albatrellus confluens: nabirati mlade žemljevke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žerúh -a m (ū) - 1. redko kdor (rad) veliko jé; požeruh: temu žeruhu ni nikoli dovolj hrane
- 2. zool. v severnih polarnih krajih živeča roparska žival s košatim repom in svetlo progo vzdolž bokov, Gulo gulo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žólčast -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žvížgavka -e ž (í) - 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
- 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bodálce -a s (ā) manjšalnica od bodalo: jekleno, svetlo bodalce;
pas z bodalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gobán in gobàn -ána m (ȃ; ȁ á) bot., v zvezah: brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum;
užitni goban užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom, Boletus;
vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
krílce2 -a s (ī) nav. ekspr. manjšalnica od krilo2: nosila je svetlo krilce / nabrano krilce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mesečína -e ž (í) svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo;
zaradi mesečine je bilo precej svetlo;
bleda, pesn. srebrna mesečina;
žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava // modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; žarg. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.: modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.: knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300° C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ) biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
podslíkati -am dov. (ȋ) um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo;
pren. pisatelj je roman socialno podslikalpodslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prežgánje -a s (ā) prepražena, zarumenela moka za zgostitev jedi: narediti, pripraviti prežganje;
svetlo, temno prežganje;
duh po prežganju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
razjasníti -ím dov., razjásnil (ī í) narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo;
nebo se je že razjasnilo;
brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč
● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoloženrazjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o: razjasnjeno nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rumèn -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet;
rumena bluza;
šopek belih in rumenih narcis;
rumeno klasje, listje;
bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen;
slamnato, zlato rumen;
rumen kot kanarček, vosek;
rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; žarg.: na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; žarg., avt. rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnadrumêno prisl.: rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
● ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
rumêni -a -o sam.: zmagali so rumeni; dekle v rumenem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
síamski -a -o prid. (ȋ) v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice;
siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smrékovje -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno;
gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
travnolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia;
travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tvíd -a m (ȋ) groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid;
krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
urín -a m (ȋ) med. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč: izločati urin;
smrdeti, zaudarjati po urinu;
kalen, svetlo rumen urin;
preiskava, retencija urina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ájbiš -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
andezít -a m (ȋ) petr. svetlo zelena ali temna predornina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
avgít -a m (ȋ) min. rudnina temen ali svetlo zelen glinični piroksen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
azúr -a m (ȗ) knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
azúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo;
azurno neboazúrno prisl.: azurno modro jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
belúh -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bíntje -a s (ī) agr. boljši krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: njivo so posadili z bintjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
borága -e ž (ȃ) bot. zdravilna ščetinasto dlakava rastlina s svetlo modrimi cveti, Borrago officinalis: čaj iz borage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
boróvka -e ž (ọ̄) bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve; kravjača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
citrónovec -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci
♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čádan -a -o prid. (ȃ) nar., v zvezi z lešnik svetlo rjav: V jeseni so se iz lesk čadani lešniki kar sami usipali na tla (F. Bevk)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
činčílec -lca m (ȋ) kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dámar -ja m (ȃ) svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih: damar je pomemben v proizvodnji lakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dobrín -a m (ȋ) agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dráp prid. neskl. (ȃ) ki je zelo svetlo rjave barve: obleka ni siva, ampak drap;
torbica v drap barvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
frés prid. neskl. (ẹ̑) podoben barvi jagode, svetlo rožnat: fres barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gavda in gouda -e [gáu̯d-] ž (ȃ) gastr. trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo: edamec in gavda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
glibánja -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
globánja2 -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabiral je lisičke in globanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
grbán in grbàn -ána m (ȃ; ȁ á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
júr1 -ja m (ú) redko užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati, sušiti jurje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
káki prid. neskl. (ȃ) svetlo rumenkasto rjav: kaki uniforma / kaki barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kákijev2 -a -o prid. (ȃ) navadno v zvezi z barva svetlo rumenkasto rjav: uniforma kakijeve barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kisiláček -čka m (á) nar. prekmursko trdi sir v obliki hlebca s tanko, svetlo ali rumeno skorjo: prinesla je kruha in majhnih kisilačkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
komátar -ja m (ȃ) zool. večja ptica pevka črne barve s svetlo liso na prsih, Turdus torquatus: z vrha macesna se je oglašal komatar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kostréba -e ž (ẹ̄) bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kravjáča -e ž (á) bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve, Suillus bovinus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kukavíčnik in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (ȋ; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lantán -a m (ȃ) kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lazúr -a in -ja m (ȗ) knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ležák -a m (á) močnejše, dobro uležano svetlo pivo: odpreti steklenico ležaka
♦ agr. velik sod za shranjevanje vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
limóna -e ž (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone;
sok limone;
zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom // nasad limon limonovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
limónovec -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: limonovci in oranževci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lósosen -sna -o prid. (ọ̑) podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč: lososni barvni odtenkilósosno prisl.: lososno rdeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
makáo1 -a m (ȃ) knjiž. svetlo rdeči ara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mézzotínta -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta;
japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
múrka1 -e ž (ȗ) gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti: diši po murkah;
murke in encijani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
napŕstec -tca m (ȓ) bot. zdravilna rastlina z visokim steblom in svetlo rumenimi, rjasto rjavimi ali rdečimi zvončastimi cveti v grozdih, Digitalis: dlakasti, rdeči naprstec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
neboglásnica -e ž (ȃ) bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nítroglicerín -a m (ȋ-ȋ) gosta, svetlo rumena, zelo eksplozivna tekočina: izdelovati dinamit iz nitroglicerina
♦ kem. nitrat glicerola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obsvetíti in obsvétiti -im dov. (ī ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze;
s svetilko je obsvetila speča otroka;
avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obsvetlíti -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil (ī í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze;
blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanjeobsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obsvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ognjìč -íča m (ȉ í) bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških, Calendula: njivski, vrtni ognjič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
paradížnik -a m (ȋ) kulturna rastlina z razraslim steblom in s svetlo rumenimi cveti ali njen rdeči, sočni sad: obrati paradižnik;
sadike paradižnika;
paradižniki in kumare;
nos ima rdeč kot paradižnik / paradižnik v solati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plavobrádec -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima svetlo brado: čeden plavobradec
● knjiž. pravljice o strašnem plavobradcu moškem, ki mori svoje žene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
plzenski -a -o [pə̀lzən-] prid. (ə̀) navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
posvetlíti -ím dov., posvétli in posvêtli; posvétlil (ī í) narediti kaj (bolj) svetlo: sonce ji je lase zelo posvetlilo;
stene je treba še malo posvetliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
presijáti -síjem dov., presijál (á ȋ) narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: luč je presijala mrak;
sonce je presijalo sobo, vodo;
pren., ekspr. ta misel je vsega presijala;
sonce naj duše presije
● redko sonce samo poredko presije skozi oblake postane vidnopresiján -a -o: s sončnimi žarki presijana voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prežarévati -am nedov. (ẹ́) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežareva meglo;
pren., knjiž. prežarevala ga je ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prežárjati -am nedov. (á) delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce prežarja meglo / bliski so prežarjali noč; pren., knjiž. želela si je ljubezni, ki prežarja
● knjiž. avtor prežarja svoje besedilo z veliko pisateljsko prizadetostjo v delu je veliko pisateljske prizadetosti; knjiž. prežarja ga volja do dela navdaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pustóšnik -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pustótnik -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom;
pustotnik ruskih step
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
répnjak in repnják -a m (ẹ̑; á) bot. gola ali dlakava rastlina z belimi, rumenkastimi ali svetlo vijoličastimi cveti v socvetjih, Arabis: repnjak cvete / alpski, bohinjski repnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
samárij -a m (á) kem. na zraku najobstojnejša kovina svetlo sive barve, element Sm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sáskija -e ž (ā) agr. zgodnji krompir holandske sorte s svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi saskijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
símentalski -a -o prid. (ȋ) vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sinjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sinje, svetlo modre oči: sinjeoka deklica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skándij -a m (á) kem. lahka kovina svetlo sive barve, element Sc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
strúženka -e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlodlák in svetlodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima svetlo dlako: svetlodlaka žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetloglàv in svetlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima svetlo glavo: svetloglav konj / svetloglava deklica svetlolasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
svetlogrív -a -o prid. (ȋ ī) ki ima svetlo grivo: svetlogrivi konji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
škàmp škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
trahít -a m (ȋ) petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita;
trahit in andezit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
velikonôčnica -a ž (ó) bot. dlakava rastlina s pokončnimi, svetlo vijoličastimi cveti in pernatimi ozkimi listi, Pulsatilla grandis: cveti velikonočnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
votlìč -íča m (ȉ í) petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi; plovec: brusiti z votličem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zasinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjelzasinjèl in zasinjél -éla -o: zasinjele gore; zasinjele ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zmiják -a m (á) bot. navadno enoletna rastlina s svetlo rumenimi cveti v koških, Podospermum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zóber -bra m (ọ́) zool. evropsko divje govedo svetlo rjave barve z močnim oprsjem, Bison bonasus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žájbelj -blja tudi -na [bəl] m (á) dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti: žajbelj že cveti;
nabirati žajbelj za čaj;
grmički žajblja // žajbljev čaj: grgrati žajbelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.