Tiskanje

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

1.

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc]

zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]

večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor

STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

1.

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni]

1.

ki je del cvetače 1.

2.

ki je iz cvetače 1.1. ali vsebuje cvetačo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]

1.

uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]

1.

duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud

2.

slabo duševno počutje, razpoloženje

3.

iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine

4.

iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi

5.

iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...

dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo]

1.

ki je porasel z dlakami 1.; SINONIMI: dlakast

2.

ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakast

STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

dráp dráp dráp pridevnik [dráp]

ki je zelo svetlo rjave barve

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. drapp, prvotno ‛ki ima barvo surove volne’, k Drap ‛težka volnena tkanina’, prevzeto iz frc. drap < poznolat. drappus - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]

1.

goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus

1.1.

STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba

háski háskija; in husky samostalnik moškega spola [háski]

srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski haski

STALNE ZVEZE: sibirski haski
ETIMOLOGIJA: ↑husky

hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín]

1.

podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica

1.1.

manj formalno

2.

pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...

hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]

1.

manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae

2.

ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari

STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...

husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski]

srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky

STALNE ZVEZE: sibirski husky
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik]

1.

kdor ima jetiko

2.

iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica

3.

zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik

3.1.

STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika

jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]

1.

navadno ekspresivno jež, zlasti manjši

2.

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek

3.

kar po obliki spominja na manjšega ježa

3.1.

4.

pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve

STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež

júr júrja samostalnik moškega spola [júr]

1.

manj formalno vrednost 1000 denarnih enot; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno jurček

2.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo]

1.

ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1.

1.1.

jurčka1 1.

2.

ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jurček

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]

1.

ki ima kodre1 1.

2.

ki spominja na koder1 1. ali je tak kot pri kodru1 1.

3.

v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran

STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: ↑koder

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]

1.

nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...

kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka]

1.

jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius

2.

iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca

ETIMOLOGIJA: ↑kostanj

krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]

1.

dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium

1.1.

STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč

kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]

1.

iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon

1.1.

;

SINONIMI:

šampinjon

STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...

lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati]

1.

nanašati lak na površino česa

1.1.

2.

ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej ↑lak

lantán lantána samostalnik moškega spola [lantán]

na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, kemijski element; simbol: La

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lanthan, frc. lanthane, angl. lanthanum iz nlat. lanthanum, iz gr. lanthánō ‛skrivam se’

lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc]

1.

sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus

2.

ekspresivno len, počasen, neaktiven človek

STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec
ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len

lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc]

konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma

lívka lívke samostalnik ženskega spola [líu̯ka]

iz biologije goba z lijastim klobukom in trosovnico z gostejšimi lističi, ki delno poraščajo bet; primerjaj lat. Clitocybe

STALNE ZVEZE: poprhnjena livka
ETIMOLOGIJA: iz liv v pomenu ‛lijak’ iz ↑liti

lúks lúksa; in lux samostalnik moškega spola [lúks]

iz fizike izpeljana merska enota za izražanje osvetljenosti, ki ustreza enemu lumnu svetlobnega toka na kvadratni meter površine; simbol: lx

ETIMOLOGIJA: ↑lux

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mámba mámbe samostalnik moškega spola [mámba]

večja, hitra strupena kača, ki se v obrambi lahko dvigne, živeča v Afriki; primerjaj lat. Dendroaspis

STALNE ZVEZE: črna mamba, zelena mamba
FRAZEOLOGIJA: pijan kot mamba, zadet kot mamba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. mamba, nem. Mamba, iz nekega bantujskega jezika, svahilijsko mamba, zulujsko imamba

mávrah mávraha samostalnik moškega spola [máu̯rah]

1.

užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na satje; primerjaj lat. Morchella esculenta; SINONIMI: iz biologije užitni smrček

1.1.

2.

votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: iz biologije smrček

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. maurache, morda prevzeto iz roman. *mauricula v pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši barvi klobuka - več ...

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

móknat móknata móknato pridevnik [móknat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki moknati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, mokast

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, mokast

3.

ki je posut z moko ali umazan od moke

ETIMOLOGIJA: ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]

majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae

STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...

móps mópsa samostalnik moškega spola [móps]

majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...

motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]

1.

vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta

1.1.

STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]

1.

strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica

2.

navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita

STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...

ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár]

1.

kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno

2.

pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes

3.

pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes, pastirski pes

STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar
ETIMOLOGIJA: ↑ovca

plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka]

1.

okrasna zimzelena rastlina s številnimi petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. Phlox

2.

riba z raznobarvnimi progami po telesu, izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; primerjaj lat. Pterois

3.

ročni gorilnik za spajkanje

STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka
ETIMOLOGIJA: ↑plamen

pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski]

ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v Pleterjah

STALNE ZVEZE: pleterska hruška
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

podkovnják podkovnjáka samostalnik moškega spola [potkou̯nják]

iz zoologije netopir s kožno gubo med nosnicami v obliki podkve; primerjaj lat. Rhinolophidae

STALNE ZVEZE: južni podkovnjak, mali podkovnjak
ETIMOLOGIJA: ↑podkev

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]

1.

strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

2.

rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

3.

iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...

polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar

1.1.

;

primerjaj lat.

Gadus morhua

;

SINONIMI:

trska

ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]

1.

gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode

1.1.

STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka]

neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; primerjaj lat. Ganoderma

STALNE ZVEZE: sploščena pološčenka, svetlikava pološčenka
ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti

pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan]

ki je potresen z moko 1. ali povaljan v moki 1.

ETIMOLOGIJA: ↑pomokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]

1.

nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje

1.1.

STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]

1.

navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.1.

2.2.

3.

manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber

STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]

1.

kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum

1.1.

STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast]

ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: ↑prst

rútica1 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]

1.

izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutka

1.1.

;

SINONIMI:

rutka

1.2.

;

SINONIMI:

ruta, rutka

STALNE ZVEZE: rdeča rutica, rumena rutica
ETIMOLOGIJA: ↑ruta

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]

1.

navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu

1.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑sir

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

1.

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

2.

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast]

ki ni popolnoma siv

ETIMOLOGIJA: ↑siv

sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]

1.

zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...

slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo]

1.

ki je v zvezi s slezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑slez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

1.

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

2.

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

stópica stópice samostalnik ženskega spola [stópica]

iz literarne vede osnovna metrična enota verza, sestavljena iz vsaj enega poudarjenega in nepoudarjenega zloga

ETIMOLOGIJA: ↑stopa

šója šóje samostalnik ženskega spola [šója]

1.

ptica pevka z rjavkastim telesom, črno-belimi perutmi in repom ter s svetlo modrimi in črnimi progami na delu peruti; primerjaj lat. Garrulus glandarius

2.

slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo negativne lastnosti, zlasti zoprnost, glasnost

ETIMOLOGIJA: = rus. soja < pslov. *soja, morda iz ide. *sk'oi̯ii̯ah2 iz korena *sk'ei̯- ‛svetiti se, lesketati se’ po modrih perescih na krilih - več ...

terán terána samostalnik moškega spola [terán]

rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. ali furl. teràn, prvotno ‛zemeljski’, iz ben. it., furl. tera ‛zemlja’ < lat. terra, zaradi okusa, v katerem naj bi se občutila sled zemlje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc]

1.

vinska trta z rumenimi ali svetlo rdečimi grozdi

1.1.

STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...

tríps trípsa samostalnik moškega spola [tríps]

iz agronomije, iz zoologije majhna žuželka z ozkimi resastimi krili, ki slabo leti; primerjaj lat. Thrips

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. thrips iz gr. thríps ‛lesni črv’

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]

1.

odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino

1.1.

1.2.

2.

velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka

2.1.

;

SINONIMI:

polenovka

3.

iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae

4.

ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...

žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost]

lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa

ETIMOLOGIJA: ↑žarek