svètlo tudi svetló tudi svetlóu prisl.
1. v povedni rabi svetlo: je szuncze na nébi i szvetlô je KAJ 1870, 158
2. jasno: more svetlo vöpovedati, steroga razmi AI 1875, br. 2, 2; csi nebi szvetlou vöpovedali dugoványa KOJ 1833, 59
3. razkošno: i goſztilo ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

svetlo prisl. svetlo: primer.> ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu, danas pak hitrei, inu ſvetleishi ſe je bilu prikaſalu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

svetlo1 prisl. ♦ P: 8 (*P 1563, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

svetlo2 povdk. ♦ P: 4 (TO 1564, TPs 1566, DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.