svetló1 tudi svêtlo in svètlo [tretja oblika və] nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; é; ə̏; ȇ) ~ goreti; ~ pobeljen; poud. ~ pogledati koga |navdušeno, občudujoče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetló2 tudi svêtlo in svètlo [tretja oblika və] povdk. (ọ̑; é; ə̀) Postalo je ~; poud. ~ mu je pri duši |Dobro, prijetno se počuti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetló1 prisl.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024
svetló2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024
svètlo tudi svetló tudi svetlóu prisl. 1. v povedni rabi svetlo: je szuncze na nébi i szvetlô je KAJ 1870, 158 2. jasno: more svetlo vöpovedati, steroga razmi AI 1875, br. 2, 2; csi nebi szvetlou vöpovedali dugoványa KOJ 1833, 59 3. razkošno: i goſztilo ſze je vſzáki dén ſzvetlo KŠ 1771, 226
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo posamostaljeni pridevnikPRIMERJAJ: svetel
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
svetlo prislovPRIMERJAJ: svetel
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
svetlo prisl. svetlo:
primer.> ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu, danas pak hitrei, inu ſvetleishi ſe je bilu prikaſalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo1 prisl. ♦ P: 8 (*P 1563, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo2 povdk. ♦ P: 4 (TO 1564, TPs 1566, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetloGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
na svêtlo prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [svetəu̯; svətau̯, druga oblika svətəu̯] prid., svetlêjši (é ȃ é; ə̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega;
svetli oblaki;
okvir za sliko je preveč svetel;
svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji;
svetli kovanci;
svetla gladina vode;
rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen;
mesec je bil to noč zelo svetel;
svetla luč;
svetla zvezda / svetla zarja 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori;
soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi;
svetli trenutki življenja;
svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje // ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje // ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren // ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti 8. visok, lepo zveneč: svetel glas;
svetli toni;
kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezamisvetló tudi svêtlo in svètlo prisl.:
svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
● ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
svêtli in svètli -a -o sam.:
vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svêtel -tla -o in svètel -tla -o tudi svetál svêtla -ó [-u̯; druga oblika və]; -êjši -a -e (é; ə̀; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ prostor; poud.: ~ spomin |lep|; ~ zgled |zelo pozitiven, posnemanja vreden|; ~e besede |lepe, spodbudne|svêtli -a -o in svètli -a -o [druga oblika və] (é; ə̀) ~o pivosvêtlo -ega in svètlo -ega [druga oblika və] s, pojm. (é; ə̀) nekaj ~ega na tleh; stopiti na ~; star. na ~ dati knjigo izdati, objaviti; oblačiti se v ~svêtlost -i in svètlost -i [druga oblika və] ž, pojm. (é; ə̀) ~ barv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svêtlo.. tudi svêtlo in svètlo.. tudi svètlo [tretja in četrta oblika və] prvi del podr. zlož. (é; ə̏) svêtlomóder tudi svêtlo móder in svètlomóder tudi svètlo móder
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo.. prvi del podr. zlož. svetlomér, svetlotísk, svetlobárven, svetlodlák, svetlolás
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo...1 prvi del zloženk nanašajoč se na svetel: svetlodlak, svetloglav, svetlonog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlo...2 prvi del zloženk, kakor svetlomoder, svetlordeč, svetlosinji, ipd., gl. svetel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svêtlo pólje -ega -a s
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.