blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat;
pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brezdomovínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kozmopolít -a m (ȋ) - 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit
- 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit
♦ biol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli področju zemlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poliglót -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svetovlján in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan;
navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svetovljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
svetovnják -a m (á) - 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov
- 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.