tálij tálija samostalnik moškega spola [táli]

mehka, na zraku neobstojna težka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Tl

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Thallium in) angl. thallium iz nlat. thallium, iz gr. thállos ‛poganjek, zelena vejica’ po lastnosti, da pri gorenju obarvajo plamen intenzivno zeleno

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

tálij -a m (á)
kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

tálij -a m s -em snov. (á) kem.; prim. Tl

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.