támar -ja m (á) 

1. 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
2. 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.