..(á)m m. prip. obr. (ȃ) ʻrezultat dejanjaʼ telegrám, sonográm
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
brzojáviti -jȃvim dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
depẹ̑ša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje Dobili so ga iz ječe.6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
dostáviti -im dov. (á ȃ) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh;
dostaviti telegram;
kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed;
dostavili bomo še neko podrobnost;
lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dostávljen -a -o:
pravočasno dostavljeno blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dostáviti -im dov. dostávljen -a (á ȃ) kaj ~ kruh, telegram; dostaviti kaj komu/čemu ~ dopis uredništvu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
faksímile -a m (ȋ) 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige;
faksimile podpisa 2. ptt žarg. faksimile telegram: sporočiti s faksimilom;
v prid. rabi: faksimile podpis
♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
faksímiletelegrám -a tudi faksímile telegrám ~ -a m (ȋȃ) ptt žarg. faksimilni telegram
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gráfika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
..grám drugi del podr. zlož. (ȃ) |pismenka| diagrám, telegrám
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izročíti -ím dov., izróčil (ī í) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo;
izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja // dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade // napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta 3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo;
izročiti otroka v rejo, varstvo;
izročiti v promet, uporabo;
izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopaliizročíti se knjiž.
prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
♦ rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
izročívši zastar.:
izročivši pismo, je odšel
izročèn -êna -o:
skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
● ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krížati -am nedov. in dov. (ī) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov.,
rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke;
starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko;
poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
● ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje;
križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se
1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
križajóč -a -e:
križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
krížan -a -o:
križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.:, rel. Križani (Jezus) Kristus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krížati2 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) kaj Na tem mestu cesta ~a reko; poud. ~ meče |mečevati se, sabljati se|; križati komu kaj ~ otroku pot; poud. ~ gospodarju načrte |onemogočati ga|; križati kaj z/s čim ~ osla s kobilo; ~ sadno drevje; ~ osla in konjakrížati se -am se (í; ȋ) Njune koristi se ~ajo |so si nasprotne|; Telegram in pismo sta se križala |šla časovno drug mimo drugega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nèvročljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Telegram je ~nèvročljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pismonóša -e in -a m (ọ̄) poštni delavec, ki dostavlja poštne pošiljke na dom: pismonoša je prinesel pismo, telegram;
rad bi postal pismonoša
● golob pismonoša golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prejéti prêjmem dov., prejmíte tudi prêjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ é) postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti// postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovan
♦ šport. prejeti gol prejét -a -o:
prebrati prejeto pošto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prenêsti -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo;
prenesti stole na balkon;
prenesti čez vodo, na varno;
na rokah, v košu prenesti;
hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti// narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo;
njegov nemir se bo prenesel tudi nanje;
njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago;
prenesti pripombe v rokopis;
prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge;
njegova pooblastila so prenesli na odbor;
nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati1,
pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledica) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese;
organizem injekcije ni prenesel;
ta človek prenese veliko alkoholne pijače;
tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese;
prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jestib) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese;
prenese tudi hud mraz;
vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor;
srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem
● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini
♦ mat. prenesti člene v enačbi; pravn. prenesti lastninske pravice na drugega prenesèn tudi prenešèn -êna -o:
telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje
♦ jezikosl. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rádiotelegrám -a m (ā-ȃ) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rádiotelegrám -a
m ptt telegram, poslan po radijskih valovih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
razpečáti -ȃm dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slúžben -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas;
dosegel je visok službeni položaj;
službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba / službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznosti
♦ filat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomenslúžbeno prisl.:
poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan
● ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šifrírati -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram;
šifrirati povelje / šifrirati podatke šifríran -a -o:
šifriran dopis, odgovor; sporočilo je šifrirano; prisl.: šifrirano sporočati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tele.. prvi del podr. zlož. |razdaljen| telefón, telegráf, telegrám, telekomunikácija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telefoníran -a -o (ȋ)telefonírani -a -o (ȋ) ~ telegram
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telefonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. sporočiti po telefonu: telefoniral mi je, da ne more priti;
telefonirati od doma, v službo;
večkrat si telefonirava / telefonirati na telefonsko številko 331 021 / telefonirati po zdravnika / telefonira že pol ure 2. uporabiti telefon za vzpostavitev telefonske zveze: naučiti se telefonirati;
pokazati komu, kako se telefonira / telefoniral sem mu, pa se nihče ne oglasi telefoníran -a -o:
telefonirano sporočilo
♦ ptt telefonirani telegram telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telefonográm -a m (ȃ) ptt telegram, ki se naslovniku sporoči po telefonu; telefonirani telegram: sprejeti telefonogram
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegraf ► telegˈraf -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrafȋja -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrám -a m (ȃ) sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka: oddati, poslati, prejeti telegram / luksuzni telegram; pozdravni telegram
♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo; telefonirani telegram ki se naslovniku sporoči po telefonu; v prid. rabi:, ptt telegram pismo telegram z znižano tarifo, ki se oddaja za vsemi drugimi telegrami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrám -a m (ȃ) oddati, poslati, prejeti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrám -a
m sporočilo, preneseno po telegrafu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
telegrȃm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrām, m. brzojavka, das Telegramm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegram ► telegˈram -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrámski -a -o prid.(ȃ) nanašajoč se na telegram: telegramski listek / telegramski slog telegrámsko prisl.:
telegramsko sporočiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
telegrȃmski – glej telegrȃm
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
TelekonferencaNa našem prevajalskem oddelku smo se odločili, da bomo angleški termin teleconference prevajali s terminom teleseja . Termin označuje komunikacijo dveh ali več udeležencev, ki so na različnih lokacijah. Mnenje glede pomena predpone tele- v angleškem terminu teleconference ni enotno. Nekateri zatrjujejo, da je teleconference oz. teleconferencing krovni termin, ki zajema prenos zvoka in slike, drugi pa mu pripisujejo ožji pomen, ki zajema samo prenos zvoka. Za teleconferencing v ožjem pomenu bi bili v angleščini ustrezniki audio conferencing , telephone conferencing ali phone conferencing . Zanima nas, kaj pomeni predpona tele- v slovenščini. Je sinonim za 'na daljavo' ali 'po telefonu' ali je pomen zabrisan (tako kot v angleščini)? Za uporabo termina teleseja za teleconference smo se odločili, ker se s prevodom omenjenega termina srečujemo predvsem pri prevajanju spletnih strani, kjer je treba paziti na kratkost in jedrnatost. Teleseja je nastala po analogiji s poimenovanji teledelo , telesrečanje , telesestanek . Ali obstajajo pomisleki z besedotvornega vidika glede ustreznosti tako tvorjenega izraza?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tranzitírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Slovenijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa
♦ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zaznámba -e ž (ȃ) 1. glagolnik od zaznamovati: zaznamba višine vode ob poplavah / zaznamba izdelkov 2. knjiž. kratek zapis, opomba: pisateljeve zaznambe v knjigi / zaznamba o vpisu v državljansko knjigo na hrbtni strani rojstnega lista zaznamek3. oznaka: zaznambe na napravah / poslati telegram z zaznambo »plača prejemnik« 4. pravn. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi: zaznamba razlastitve, vknjižbe / zemljiškoknjižna zaznamba // vpis, zapis dejstva v uradnem postopku: zaznamba dražbenega naroka; zaznamba izvršljivosti terjatve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.