artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
br̀ščas prisl. bržčas, najbrž: brscsazs KOJ 1833, 44; ka bi sze brscsasz i zgoudilo da nebi pravo KOJ 1845, 58; Brscsasz bi nema tema boj vövdaro KOJ 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
deset2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole izraža število 10; SODOBNA USTREZNICA: deset
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
enajst1 -ih (enajst, anajst, edanajst) in nesklonljivo, posamostaljenoFREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kalnost [kálnost]
(kolnost, kovnost) samostalnik ženskega spolakalnost, tema
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kmìca -e ž tema: Zemla je bila puſztna ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; poſztánola je kmicza po czejloj zemli KŠ 1771, 153; Tenebrae Kmicza KMK 1780, A7; ka je kmicza poſztánola po vſzoj zemli KM 1796, 110; Ke ſzo vlámpaſe ſzvoje olia vzelé brezi kmicze BKM 1789, 395; ino liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; Tak se nebojim niti vu kmici, ka se kaj zgodi meni BJ 1886, 7; pren. Csi je záto ta ſzvetloſzt, ſtera je vtebi, kmicza, ta kmicza kelika bode KŠ 1771, 19; Preisla je grejhov kmicza BKM 1789, 97; vto veliko globokoucſo te kmicze ino témnoſzti TF 1715, 4; ſteri je váſz ſzkmicze pouzvao vu csüdno ſzvetloſzt ſzvojo KŠ 1754, 104; nego bole etak je nyegova cſiſztoucsa i popolnoſzt zkmicze poſztávlena KŠ 1771, A3a; On boj Vszem voj Z-dusne kmicze KOJ 1848, 10; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſzvetloſzt KŠ 1754, 121; I toga nehaſznovitoga ſzlugo vö vrzte vu vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 85; Kmiczo razegnyáva BRM 1823, 8; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; Bo'zega miloſztivnoga licza, vu kmiczi bodoucſi, ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo KŠ 1771, 12; Gde je ta ſmrt? Vu mokaj, Vinejsnyi kmiczaj KŠ 1754, 144
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kmìčnost -i ž tema, mrak: Dobis i ti groba kmi-csnoſzt BRM 1823, 247; Vu kmicsnoſzti szmo bili, i blodili BRM 1823, 14; csi ona szkresena nede z-kmicsnoszti vnouge vöpelala KOJ 1833, III
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
megla -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mrak -a m mrak, tema:
v' umraku +mest. ed. tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti (II, 190)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
obljubiti -im dov. obljubiti:
kaj pomaga v's. karstu G: Bogu oblubit nedol. njegove s. sapuvidi dershati ǀ oblubem 1. ed., perſeshem, inu ſe saveshem de nikuli nebom vezh shkode dellal ǀ vam oblubem 1. ed. de bote oſdravili ǀ vam oblubim 1. ed. karkuli shelite ǀ ym oblubin 1. ed., de ſe nebodo Kaſali ǀ poprej kakor roko dash, inu oblubish 2. ed. eniga sa mosha, ali eno ſa sheno vſeti, imash veliku rezhy premislit ǀ ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi 3. ed. dati ǀ ym oblubi 3. ed. eniga Angela ſa Variha dati ǀ Dohtar oblubi 3. ed. de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ tema duema neoblubi +3. ed. ǀ Aku vy oblubite 2. mn., de hozhete poſehmal tihu, smyrom ſtati ǀ Lushti tiga ſvejta veliku veſſelje zhloveku oblubio 3. mn., vener mozhnu zhloveka ranio ǀ ſim oblubil del. ed. m vasho molitvo ushlishat ǀ ſte bily oblubili del. mn. m, ali nej ſte dershali ǀ Moje Neveſte te karshene dushe … ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero oblubile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pę̑č, -ȋ, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.-Mik., Fr.-C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.-C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.-C.; prim. 1. peča 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pomágati -am nedov. 1. pomagati komu pri delu ali v težavah: Ki nam vu potrejbcsini pomága, on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; csi pomágamo KŠ 1754, 74; Lehko konecz vzemes ſztrasen, Sto de ti pomágo BKM 1789, 409; hodi v-Maczedonio i pomágaj nám KŠ 1771, 391; nego ga pomágajmo KŠ 1754, 35; zvün toga z-obcsinſzkim tálom pomágajmo edna drügoj KM 1790, 88; pomágajte potézenoga KŠ 1754, 210; mo'zjé Izraelſzki, pomágajte KŠ 1771, 409; nego kaibi nyega pomágali TF 1715, 15; da bi prisli, i pomágali bi nyim KŠ 1771, 179; Povej ji záto, naj mi pomága KŠ 1771, 205; Naj mi naſſega bli'znyega pomágamo KŠ 1754, 41; More biti ga je pomágao vu vcsenyej KŠ 1771, 662; dönok je drüge vu potrejbcſini pomágao KM 1796, 70; csi je nevolne pomágala KŠ 1771, 640; i na obcſinſzko dobro ſzo nikaj nej pomágali KM 1790, 78 2. pomagati komu iz stiske: Ni té ſzto ti ne haſzni, Csi ſzi ti ſcsés pomágati KŠ 1754, 257; Ár, vu kom je on trpo ſzkusávani, vtiſztom more i onim, ki ſze ſzküsávajo, pomágati KŠ 1771, 675; ár ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Boug pomága KŠ 1754, 124; i Düh navküp pomága naſoj nemocsnoſzti KŠ 1771, 466; Blagoszlov naj nám dá, Vdeli nász pomága BKM 1789, 6; Na ſtero nám pomágai naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; Pomágai meni za tvoie dobrote vollo ABC 1725, A8a; Pomágai mi, da mi ſze Vöra ne poménka SM 1747, 58; Na ſtero náſz pomágaj nas drági Otsa nebeſzki KŠ 1754, 156; Na tvo diko náſz pomágaj BKM 1789, 295; Düse nase k-Tebi zmágaj, V-Nebeſzko diko pomágaj BRM 1823, 81; Pomágaj goszpodne TA 1848, 9; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Zdobroutami ga je prigledno i pomágo BKM 1789, 96 pomágati se -am se pomagati si: s tema zoboma se [mrož] po lédi na prej pomága AI 1878, 20; Vu ſz hiſtvi bodoucſi: naj ſze [bližnjemu] pomágajo KŠ 1754, 220 pomagajóuči tudi pomagajóči -a -e pomagajoč: Dozdaj szam trplivo csakao te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Pomágajôcsa vrêmena-rêcs AIN 1876, 45; Naj i vi podáni bodete tákſim i vſzákomi pomágajoucsemi KŠ 1771, 526; Pomágajoucsi i vi zmolitvov za náſz KŠ 1771, 530; jeli nega eti zadoszta pomágajôcsi rôk KAJ 1870, 130 pomágavči -a -e pomagajoč: Pomágavcsi eden ovoga, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1 pomágani -a -o podpiran: Bethlen od Törkov napihani, i pomágani KOJ 1848, 92; Nikica je od rusza pomágani AIP 1876, br. 6, 7; hercegovinancom csi tô ne vcsinijo, na dale pomágani AIP 1876, br. 2, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
prepásti, -pádem, vb. pf. 1) hindurchfallen, durchsinken, Cig.; — 2) an gutem Aussehen abnehmen, verfallen, V.-Cig.; — sich vor Schrecken entfärben, sich entsetzen, Cig., Jan.; tudi: p. se, Cig., C., Levst. (SlN.); — prepaden, angegriffen, bestürzt, Cig.; — 3) verloren gehen: plača mi je prepala, Svet. (Rok.); — 4) überraschen, Z.; tema nas prepade, Škrb.; — befallen (von Affecten), Cig.; žalost prepade človeka, Škrb.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen (germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.-C.; = r. sv. Petra, ogr.-C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
smiliti se -im se nedov. smiliti se:
tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tadva tedve zaim. tadva:
ta dua im. dv. m ne laſheta, inu negolufata ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu tema daj. dv. duema ǀ she nej ſo ludje sa ta dua tož. dv. m greha snali ǀ Edn mej tima dvema or. dv. umerje ǀ de S. Peter je bil taku terd, inu oſter s' tema duema or. dv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ták, adj. so beschaffen, solcher; taki-le so! so sind sie! v takem, bei solchem Wetter, C., jvzhŠt.; taka je na svetu, so geht es in der Welt; taka tema je bila, da nikdar takega, Jurč.; po tem takem, unter solchen Umständen, folglich.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
táma 1., f. = tema, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tama samostalnik ženskega spolaGLEJ: tema
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tama gl. tema ♦ P: 1 (DC 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tama gl. tema itd. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tamma gl. tema ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
təmà, f. 1) die Finsternis, das Dunkel; — tema je, es ist finster; tema se dela, es wird finster; tema se mi dela pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen; tema je kakor v mehu, kakor v rogu, es ist stockfinster; — 2) eine ungezählte Menge, eine Unzahl; tema ljudi, vojakov; t. poetov in pravljičarjev, Jurč.; — (tudi: téma, vzhŠt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tema [tǝmȁ]
samostalnik ženskega spolatema
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tema (tama, tema, tima) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tema -e ž tema:
Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio raunu Kakor temma im. ed. kadar ſonze ſe perkashe ǀ Jeſt ſim bil Syn te temmè rod. ed. ǀ ſazhneo od temè rod. ed. inu potle ſvetlij rataio ǀ nas je odtel od oblaſti te temme rod. ed. ǀ poshle to strashno temmo tož. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo tož. ed. ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tož. ed. tuojga nesrezhniga rojstva ǀ Katera v'taistim skriunim Kotu, v'taisti temmi mest. ed. ſi nazhista bila ǀ veni ſtrashni temi mest. ed. te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ v' temmi mest. ed. tega greha prebivash ǀ v'temi mest. ed. te nevarnoſti ſe najdemo ǀ v'temmi mest. ed. ſtoij s'odpertimi ozhmij ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo or. ed. sakrye vſe elemente ǀ versitega v'te vunajnie temmè tož. mn. ǀ inu ga verezhi v'te unane temè tož. mn. ǀ v' temme tož. mn. paklenske saideio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tema -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
təmáča, f. = tema, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
təmína, f. = tmina, tema, die Finsternis, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tèmnost -i ž 1. tema, mrak, temnost: Bili ſzte nigda temnoſzt KŠ 1754, 127; Preczi je pa ſzpádnola na nyega temnoſzt KŠ 1771, 381; temnoszt premore ſzvetloszt KM 1783, 62; Temnoſzt má kraj od nyih biti BKM 1789, 20; vto globokoucſo te kmicze ino témnoſzti opadnüje TF 1715, 4; Zte noucsne témnoſzti ſzi me vunka oſzlobodil SM 1747, 64; nej ſzmo noucsi, niti temnoſzti ſzinovje KŠ 1771, 622; i nyemi Odprelo pôt sz-temnoszti KAJ 1848, 108; Ar ſzte nej priſztoupili k témnoſzti i kmiczi KŠ 1771, 695; pren. Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti, Ktera düsevnoj temnoſzti Vzeme moucs BKM 1789, 3; ki preſzveitis nocsno temnoſzt SM 1747, 66; Jezus Od'zené eti vſzo temnoſzt KŠ 1754, 237; preſzvejti naſega ſzrczá temnoſzt KŠ 1771, 837; Jezus preszvejti témnoszt KM 1783, 33; Od'zeni düſevno temnoſzt BKM 1789, 142; moj Bôg preszvecsáva temnoszt mojo TA 1848, 13; vu temnoſzti etoga 'zitka KŠ 1754, 106; Hotécs vtemnoszti hodite BKM 1789, 270; Po nyem sze pamet preszvetsáva, V-nyé prirodjenoj temnoszti KAJ 1848, 3; modróſzt, ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3 2. slepota: Kralicza sze tou'si nad témnosztjov Krála KOJ 1848, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
temnota [tǝmnóta]
samostalnik ženskega spolatema
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
tima samostalnik ženskega spolaGLEJ: tema
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
tmà, f. = tema.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
vö̀vdàriti -vdárim dov. 1. izbruhniti, nenadoma, s silo se pojaviti: Csi küga vövdári AIP 1876, br. 4, 2; Brscsasz bi med tema boj vövdaro KOJ 1848, 33; szvecso pozábili od stere je ogen vövdaro AIP 1876, br. 11, 8; Med vojim hercegovinancom je nyefka vövdárila AIP 1876, br. 2, 3; pren. Ti ſzi na vági zvágani, i nej ſzi váge vö vdaro KM 1796, 80 2. poplaviti: i drüge vodé ſzo na teliko vö vdarile KM 1796, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zapopásti, -pádem, vb. pf. 1) befallen, überfallen: vse razje, kar zapopade, Trub.; tema vas zapopade, Trub.; — 2) in sich begreifen, Mur., Cig., Jan.; — 3) begreifen, mit dem Geiste erfassen; tega nikakor ne morem z., das kann ich durchaus nicht begreifen; Kristusa v besedah z., Krelj; — (2) in 3) po nem. "begreifen"; zato tudi vb. impf.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.