alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega?
Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
béta... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na razvojen, nedokončan, nedovršen: betafaza in beta faza, betarazličica in beta različica, betatestiranje in beta testiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bíser -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
BMWPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
IZGOVOR: [béemvé], rodilnik [béemvêja] tudi [béemvé]
BESEDOTVORJE: BMW-jev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bovíni bovína bovíno pridevnik [bovíni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. bovine iz lat. bovīnus ‛goveji’, iz bōs ‛govedo’, glej ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
diréktno testíranje mátic -ega -a -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dirkálnik -a m (ȃ) vozilo, namenjeno, prirejeno za dirke: sesti v dirkalnik;
predelava, razvoj, testiranje vrhunskih dirkalnikov;
dirkalnik za motokros;
krmilo, motor za dirkalnik formule ena / vožnja z zmagovalnim dirkalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
DNA2 DNA samostalnik ženskega spola [dẹená] ETIMOLOGIJA: ↑DNA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
DNK2 DNK samostalnik ženskega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: krajšava za deoksiribonukleinska kislina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
EksoskeletZanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ergometríja -e ž (ȋ) testiranje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika: priloženi so rezultati ergometrije z mnenjem zdravnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída] 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja3.1. električni motor takega vozila
4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kmetoválec kmetoválca samostalnik moškega spola [kmetováləc kmetováu̯ca] tudi [kmetováləc kmetoválca] kdor se poklicno ukvarja s kmetovanjem
ETIMOLOGIJA: ↑kmetovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lástno testíranje mátic -ega -a -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mática -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mersPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogv prenesenem pomenu virus, ki povzroča bolezen
IZGOVOR: [mêrs], rodilnik [mêrsa]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
metuzalemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognajstarejši primerek neke vrste ali skupine
IZGOVOR: [metúzalem], rodilnik [metúzalema]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
panél-asamostalnik moškega spolaplošča
- panel s čim
- , panel za kaj
posvet delovne skupine
- panel koga/česa
- , panel za kaj
- , panel o čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
PCC PCC-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
PCRPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
verižna reakcija s polimerazo
manj formalno test za odkrivanje prisotnosti virusa
IZGOVOR: prva oblika [pécẹèr], rodilnik [pécẹêra] tudi [pécẹêr]
druga oblika [pə̀cərə̀], rodilnik [pə̀cərə̀ja] tudi [pə̀cərə̀]
ZVEZE: metoda PCR, test PCR
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poligráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poligrafiste, poligrafe ali poligrafijo: poligrafski laboratorij;
poligrafski test;
uporaba poligrafske metode;
stroški poligrafske preiskave;
poligrafsko snemanje, testiranje / poligrafski preiskovalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poligráfski -a -o (ȃ) ~o testiranje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
predlágati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol govorjenjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v/za kaj / kam z določenim namenom,ciljem
Načrt so (jim) predlagali za nadaljnjo obravnavo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
prèdtestíranje samostalnik srednjega spolapredhodno testiranje, preizkus zlasti ustreznosti postopka, metode na manjšem vzorcu SINONIMI: pretestiranje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
presejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presejanje; presejalen: presejevalni program;
presejevalno testiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prestáti1 -stánem dov. (á ȃ) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal;
zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja
♦ pravn. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal;
prestati vojno;
ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije// s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil;
zastar.: prestati govoriti;
prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati
● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpelaprestán -a -o:
oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano;
prim. prestali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prestréznik -a m (ẹ̑) voj. 1. lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal: nadzvočni prestreznik;
pilotiranje vojaških prestreznikov / lovci prestrezniki 2. naprava za prestrezanje (sovražnikovih) izstrelkov, zlasti raket: nameščanje, postavitev prestreznikov;
razvoj, testiranje prestreznikov / prestrezniki raket
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pretestíranje samostalnik srednjega spolapredhodno testiranje, preizkus zlasti ustreznosti postopka, metode na manjšem vzorcu SINONIMI: predtestiranje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pretestírati dovršni glagolopraviti testiranje, preizkus česa, navadno podrobno, temeljito
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
progéno testíranje mátic -ega -a -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
spongifórmni spongifórmna spongifórmno pridevnik [spongifórmni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + ↑forma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
špórtnomedicínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na športno medicino: športnomedicinski inštitut;
športnomedicinski strokovnjak;
športnomedicinske raziskave;
športnomedicinsko svetovanje, testiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tést -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test;
s testom ugotavljati sposobnosti;
objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov;
rezultati testov / inteligenčni test; pisni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje1,
preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste;
reševanje testov;
različni tipi testov
● šol. žarg. pisati test kontrolni test
♦ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
téster1 -ja m (ẹ́) pripomoček za testiranje: analize so pokazale, katera snov je obarvala tester;
tester za alkohol, mamila;
preizkus, preverjanje s testerjem / kupiti tester za nosečnost // vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: priskrbela si je testerje, da bi ugotovila, katera krema ji ustreza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testíranje1 -a s (ȋ) glagolnik od testirati1: opraviti testiranje;
testiranje kandidatov, študentov;
rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testíranje2 -a s (ȋ) glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testíranje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
testíranje mátic -a -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Testiranje s temperaturnimi obremenitvamiIščemo slovenski ustreznik za angleški termin thermal abuse testing , ki označuje varnostno testiranje zlasti litij-ionskih baterij, pri katerem ugotavljamo njihovo obnašanje pri ekstremnih temperaturah. V nekaterih besedilih je bil za omenjeni pojem uporabljen termin testiranje v destruktivnih toplotnih pogojih. Menimo, da sestavina zloraba (kot prevod angleške sestavine abuse ) ni ustrezna. Zanima nas, ali obstaja še kakšen slovenski termin, ki ustrezno poimenuje tovrstno testiranje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testírati1 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; testíranje (ȋ) koga/kaj ~ otroke pred vstopom v šolo; ~ pralne stroje preizkusiti, preizkušati; zdrav. testirati koga na kaj ~ bolnika na alergijo; zdrav. testirati koga z/s čim ~ otroka s tuberkulinom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; testíranje (ȋ) kaj šol. ~ semester potrditi; pravn. biti sposoben ~ |narediti oporoko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
testíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na testiranje1: testirna naprava / testirna služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tóčka SSKJ² samostalnik ženskega spolanavadno v množini ugled, priljubljenost, ki si ju kdo pridobiva z dejanji, izjavami, zlasti v politiki
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik] 1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.