móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
léctarski léctarska léctarsko pridevnik [léctarski] ETIMOLOGIJA: ↑lectar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan] ETIMOLOGIJA: ↑pomokati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
léctov léctova léctovo pridevnik [léctou̯ léctova léctovo] ETIMOLOGIJA: ↑lect
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati] 1. potresti z moko ali povaljati v moki
2. dodati moko med kuhanjem
ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se] 2. v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom2.1. ustvariti pogoje, v katerih se sluznica lahko vname
3. manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature
ETIMOLOGIJA: ↑hladiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krúhov krúhova krúhovo pridevnik [krúhou̯ krúhova krúhovo] 1. ki je v zvezi s kruhom1.1. ki je iz kruha ali vsebuje kruh
STALNE ZVEZE: kruhova skodelica, kruhova štruca, kruhov hren ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
skútni skútna skútno pridevnik [skútni] ETIMOLOGIJA: ↑skuta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski] STALNE ZVEZE: ementalski sir ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc] 1. navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno1.1. navadno v množini jed iz takega poparjenega in zabeljenega testa
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
péhtran péhtrana samostalnik moškega spola [péhtran] grmičasta začimbna rastlina z dolgimi suličastimi listi izrazitega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Artemisia dracunculus
STALNE ZVEZE: francoski pehtran ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Perchtram < stvnem. perhtram, prevzeto prek lat. pyrēthrum iz gr. pýrethron ‛rastlina maroška bertramka’, iz pȳr ‛ogenj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
líptovski líptovska líptovsko pridevnik [líptou̯ski] STALNE ZVEZE: liptovski sir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
špárgljev špárgljeva špárgljevo pridevnik [špárgljeu̯ špárgljeva špárgljevo] ETIMOLOGIJA: ↑špargelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu) ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo] luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik
FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo] ETIMOLOGIJA: ↑čemaž
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží] 1. nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi
2. usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
fritéza fritéze samostalnik ženskega spola [fritéza] električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: cvrtnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fritteuse iz frc. friteuse, iz frire ‛cvreti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gávda1 gávde; tudi gauda1 samostalnik ženskega spola [gáu̯da] poltrdi sir iz kravjega mleka, po izvoru iz Nizozemske
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gauda h Gouda (Käse), kar je prevzeto iz niz. Goudse kaas ‛goudski sir’, po nizozemskem kraju Gouda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati] v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kípnik kípnika samostalnik moškega spola [kípnik] narasla jed iz testa z različnimi dodatki, ki se peče, kuha v vodni kopeli
ETIMOLOGIJA: ↑kipeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kítica kítice samostalnik ženskega spola [kítica] 1. enota pesmi, sestavljena iz vsaj dveh verzov
2. navadno ekspresivno kita, zlasti manjša
STALNE ZVEZE: nibelunška kitica FRAZEOLOGIJA: odspati kakšno kitico ETIMOLOGIJA: ↑kita
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk] 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala1.1. kar spominja na tako pokrivalo
2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta2.1. ta del gobe kot hrana, jed
3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
léct lécta samostalnik moškega spola [léct] 1. okrašeno pecivo iz medenega testa, navadno v obliki srca, zlasti kot spominek, darilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Lebzelt < srvnem. lëbezëlte - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla] sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn] pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ponvíčnik ponvíčnika samostalnik moškega spola [ponvíčnik] 1. pečena jed iz moke, jajc in dodatkov, navadno kot jušni dodatek
2. omleti podobna jed iz jajc in dodatkov
ETIMOLOGIJA: ↑ponvica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka] 1. manj formalno štručka, posuta z makovimi semeni
2. iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae
ETIMOLOGIJA: ↑makov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zájček zájčka samostalnik moškega spola [zájčək] 1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši
2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed
3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca
4. igrača, ki predstavlja zajca
STALNE ZVEZE: morski zajček FRAZEOLOGIJA: poskusni zajček ETIMOLOGIJA: ↑zajec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof] navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi
STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.