Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal
   // preboleti bolezen
2. b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto
   // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti
   // pog. fanta je že prebolela
   ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube

prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo

prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja
   ♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati
   // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel
   // kazen bo prestal čez dva meseca prebil
2. 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel
   // trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta
   // ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije
   // s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo
3. 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti
4. 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati
   ● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela

prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

1. 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec; pren. udariti z besedo, jezikom
   // sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti
   // dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč
2. 2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj; avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno
3. 3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo
4. 4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev; napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj
5. 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica; udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku
6. 6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda; skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan
   // pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi
   // postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva
7. 7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila
8. 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica
9. 9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča; brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh; udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti
10. 10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih
    // začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči
11. 11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok; udariti koračnico, polko zaigrati
    // udariti po sadjevcu začeti ga piti
12. 12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se
13. 13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari; naravnost udariti; brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega
14. 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik; udariti jo v gore; udariti za kom
    ● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovensko

udáriti se 
1. 1. povzročiti si bolečino z udarcem: zelo se je udaril; pri padcu se je udaril v glavo
   // v zvezi s po z udarjanjem po kakem delu na sebi izraziti podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz, tepec, se je udaril po čelu, glavi; udaril se je po stegnih in poskočil od veselja
2. 2. ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se udarijo; udarila sta se zaradi otroka, zemlje
   // spopasti se: študenti so se udarili s policijo

udárjen -a -o 
1. 1. deležnik od udariti: s poplavami, snegom udarjeni kraji; udarjeni pešec je obležal nezavesten; nogo ima udarjeno in odrgnjeno; udarjena je z neplodnostjo, s slepoto
2. 2. ekspr., v povedni rabi čudaški, neumen: malo je udarjen; vsak je po svoje udarjen
3. 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: udarjen je na denar, meso; udarjen na ženske / zelo je udarjena nanj zelo ga ima rada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.