rilóga -e ž (ọ̑) obrt. tirnica, drsni tir (pri karnisi)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tírnica -e ž (ȋ) - 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov: položiti, zamenjati tirnice; pritrjevati tirnice na železniške prage
// taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: lokomotiva je osvetljevala tirnici; kolesa udarjajo ob tirnice; ta vlak naj bi vozil po eni tirnici; razdalja med tirnicama / tramvajske, železniške tirnice - 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: namestiti tirnice za zavese; tirnice predalov / kamera drsi po tirnicah
- 3. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije: doseči Lunino tirnico; izstreliti satelit na tirnico
- 4. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: življenje se vrača v stare tirnice; prodaja teče po starih tirnicah
♦ elektr., žel. kontaktna tirnica vodnik voznega voda v obliki kovinske tirnice; strojn. žerjavna tirnica; žel. varnostna tirnica ki je položena ob notranji strani tirnic na mostovih, da zadrži iztirjeno vozilo blizu osi tira; vodilna tirnica ki preprečuje iztirjenje vozila v ostrih lokih in na kretnicah; glava tirnice zgornji, odebeljeni del tirnice; noga tirnice del tirnice, s katerim se ta pritrjuje na podlago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tírničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirnica 1: tirnični stik / tirnična vozila
♦ žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tírniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tirnica 1: tirniška dolžina / tirniška vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tráčnica -e ž (ȃ) - 1. posebno oblikovan podolgovat jeklen nosilec, ki se uporablja za izdelavo zlasti železniških tirov; tirnica: izdelovati tračnice; polagati tračnice; pritrjevati tračnice na železniške pragove
♦ žel. glava tračnice glava tirnice; noga tračnice noga tirnice
// taki nosilci, položeni drug za drugim navadno v dveh vzporednih črtah, da po njih tečejo kolesa vozil: kolesa udarjajo ob tračnice, po tračnicah; razdalja med tračnicama / tramvajske, železniške tračnice - 2. posebno oblikovan nosilec, po katerem kaj drsi, se premika: tračnice avtomobilskega sedeža; tračnice za zavese
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.