jèzero rod. mn. jezér glav. štev. 1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221 2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desétjezéro glav. štev. deset tisoč: gda bi ſze po deſzétjezéro lüſztva vküp ſzprávlalo KŠ 1771, 210; csi deſzétejezér vucsitelov máte KŠ 1771, 497
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jèzero dvéjstou i šéstdeset glav. štev. tisoč dvesto šestdeset: i proroküvala bodta jezero dvejſztou i séſztdeſzét dni KŠ 1771, 785
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pétdeset jezér glav. štev. petdeset tisoč: i zracsúnali ſzo nyih czejno i najsli ſzo, kaſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pétjézero glav. štev. pet tisoč: bilou ji je okoli pétjezér brezi 'zén i otrouk KŠ 1771, 48; I bilou ji je liki pétjezero mo'zouv KŠ 1771, 121; Pétjezero ſze ji ſzpetimi krühi naſziti KŠ 1771, 117; Gda ſzam pét lejbov krüha vlomo med pétjezér KŠ 1771, 127; Ár ji je bilou okoli pétjezér mo'zouv KŠ 1771, 197
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sèdemjèzero glav. štev. sedem tisoč: Niháo ſzm ſzi eſcse ſzedemjezér mo'zouv KŠ 1771, 472
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stóu štìrideset i štìri jèzero glav. štev. sto štirideset tisoč: Ágnecz ſztojécsi na Sionſzkoj gori i 'znyim ſztou ſtirideſzét i ſtiri jezero KŠ 1771, 791
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stóu štìri desét štìri jezér glav. štev. sto štiriinštirideset tisoč: szpodobno onim sztou stiri deszét stiri jezér diviskim szlugom KOJ 1845, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
štìrijèzero glav. štev. štiri tisoč: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53; Bilou ji je pa, ki ſzo jeli, ſtiri jezero mo'zouv KŠ 1771, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trí dvàjseti jèzero glav. štev. triindvajset tisoč: i ſzpadnolo ji je eden dén tri dvajſzeti jezero KŠ 1771, 509
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tríjèzero glav. štev. tri tisoč: i pridjáno je tisti dén düs okoli trijezero KŠ 1771, 347
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.