tísoč -a m (ȋ) nav. mn. - 1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; redko plačati s tisočem s tisočakom
// redko, v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh tisočev metrov tri tisoč metrov - 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena večja količina: to je delo tisočev ljudi; vesoljska ladja je sestavljena iz tisočev in tisočev delov / pri nas letuje na tisoče turistov / elipt. tisoči umirajo od lakote tisoči ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tísoč -i ž (ȋ) star. tisoč m: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tísoč štev. neskl. (ȋ) - 1. izraža število ali številko tisoč [1.000]
- a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980
// bankovci po tisoč - b) v prilastkovi rabi: tisoč dinarjev; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči
- 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč koscev / tisoč in tisoč jih je bilo
● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tisoč... ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.