baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gózdna mêja -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gríva -e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo;
črna griva;
konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive;
bele grive valov 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive;
pasel je ovce na zeleni grivi // travnat rob, vzpetina: griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi// nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo
♦ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gríva -e ž (í) konjska ~; slabš. pristriči si ~o |lase|; poud. dekle z ~o zlatih las |z gostimi, rumenimi lasmi|; pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gríva -e
ž nar. strmo travnato pobočje
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: rumena griva
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
grivína -e ž (í) nar. strmo travnato pobočje: voda se je stekala z bregov in grivin // travnat rob, vzpetina: kar neslo ga je čez grivino nad potjo / iz tal je štrlela z resjem porasla grivina / truden je legel na grivino pod orehom na travo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
grivína -e ž (í) pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
grmíčasta stépa -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jẹ́ža 2., f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
klórospinél -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
njíva -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
párkovno pokopalíšče -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
Pisanje barv in barvnih odtenkovZanima me, ali se barve, ki so mešanice dveh ali več barv, pravilno piše skupaj, narazen ali z vezajem (po SSKJ naj bi bilo pravilno ali modro zelen ali modrozelen, ne pa tudi modro-zelen)?
Ali se pravila za barvne odtenke (npr. svetlorumen) razlikujejo od pravil za mešanice barv (npr. modrozelen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
skálna zapóra -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slême sleména samostalnik srednjega spola [slême] 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi
2. enakomerno visoka, podolgovata vzpetina, navadno z nekoliko zaobljenim in poraščenim vršnim delom, ali vrh take vzpetine
3. iz agronomije močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice
ETIMOLOGIJA: = cslov. slěmę, hrv. sljȅme, srb. slȅme, češ. slemeno < pslov. *selmę, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slême -éna tudi sléme -na s (é ẹ́; ẹ́) 1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša;
splezati na sleme;
golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih 2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi // vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
♦ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
stépa -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tekalíšče -a s (í) 1. navadno urejen prostor za tekanje: urediti tekališče;
tekališče na stadionu / peščeno, travnato tekališče / športno tekališče 2. agr. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti živino v tekališče / tekališče za svinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trávnat -a -o prid.(ȃ) 1. porasel s travo: travnata površina;
pobočja so kamnita ali travnata / travnato igrišče, letališče // ki ima veliko trave: travnate pokrajine / njiva je postala travnata // ki je iz trave: travnata blazina; travnata ruša 2. traven2:
travnata bilka / travnata barva trávnato prisl.:
travnato zelen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trávnato primer. prisl. (ȃ) ~ zelen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trávnato primer. prisl. izraža, da je kaj po barvi podobno travi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024
vivianít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče ETIMOLOGIJA: ↑voziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zelèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ bor; poud. ~ študent |mlad, neizkušen|; travnato ~a obleka; jesti ~o sadje |nezrelo|; poud. biti ~ od strahu |zelo bled|; Bukev je še ~azelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|zelênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.