Tiskanje

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

briul [

] (friul) samostalnik moškega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

en člen., amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja tarta, da en leip dúh; angelus, en Angel, en ſel, en oṡnanîaviz, oṡnanenyk; cisarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voṡá s'dvéma koleſma; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; herbarium, en travnik; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; securis, -ris, ena ſikèra; subniger, -ra, -rum, zhernkaſt, enu malu zhern; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; transcriptum, ena copia piſma; vitrarius, -rÿ, en glaṡhar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gòrioràti -orjém nedov. orati: [travnik] ka ga netrbê vszáko leto goriorati KAJ 1870, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.-C., nk. (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

hosta ž, F10, caedua ſylva, ena hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti; incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati; palaris ſylva, hoſta ṡa kolle; saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik; sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna hoſta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

izjẹ́dati, -am, vb. impf. 1) anfressen, Cig.; črv izjeda zrno, kajk.-Valj. (Rad); rja železo izjeda, Cig.; ausätzen: i. divje meso, Cig.; — ausreißen: voda travnik izjeda, Z.; — 2) quälen: izjedajo me skrbi, Cig.; i. se, sich abgrämen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

koseze [kosẹ̄ze] množinski samostalnik ženskega spola

travnik, senožet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

kosȋtən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

košelìna -e ž pokošen travnik: Doli poide, kak de'zd'z na koselino TA 1848, 57; Či se dolpokošena tráva na košelini že posühši, te bode senô žnyé BJ 1886, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

košenica samostalnik ženskega spola

travnik, senožet

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

košenica ž, foenile, travnik, koſheniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

loka1 [lọ́ka] samostalnik ženskega spola

močvirnat travnik; loka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

napeljȃnje, n. die Hinleitung; n. vode na travnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

nasláden -dna -o prid. prijeten: Kellemes, nászladen -a -o AIN 1876, 34; nê je jako lêpa, ali naszládna AIP 1876, br. 7, 3; ali toliko znam pripraviti, ka nama naszládni dom szprávim AIP 1876, br. 9, 5
nasladnéši -a -e prijetnejši: Komaj sze dá naszladnêse meszto miszliti, kak je lêpi trávnik KAJ 1870, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

njiva ž, F47, adagia sunt: Skusi Gospodarjove ozhy, ta nyva dobru rody; ager, Nyva, pule; ager decumanus, deſſetinska nyva; ager segete nudatus, ſternizhna nyva; compascus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; solum agri, ṡemla na nyvi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

omočvíriti, -ȋrim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pašen prid., F3, compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; hybris, -dis, polharta, en peṡ od eniga herta inu paſhne kuṡle; pastus, -a, -um, paſhen, popaſhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pokosíti 1., -ím, vb. pf. abmähen; travo, travnik p.; — smrt ga je pokosila, der Tod hat ihn dahingerafft.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

popalíti 2., -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnik popalila, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; (pren.) čas je vas preplul, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.-Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert (fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče-Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.-C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.-C., Raič (Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.-C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.-Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

senica ž, foenile, travnik, koſheniza: tudi ſeiniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sènožet -i ž senožet: Rét; szeno'set, trávnik KOJ 1833, 170; Trávnik (senožet) BJ 1886, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

senožet [senožẹ̑t] samostalnik ženskega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

senožet ž, F2, pratum, -ti, travnik, ſnoṡhet [str. 168b ]; pratum, -ti, travnik, ali ſnoṡhet [str. 172b ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

sę́žənj, -žnja, m. 1) die Klafter, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; v sežnje skladati, in Klaftern legen, klaftern, Cig.; s. drv, eine Klafter Holz, Cig.; — (= korak, Alas.); — 2) = travnik, ogr.-C., Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

starína 1., f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče-Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travína -e ž
1. trava: Têm lepse cveté travina KAJ 1870, 63; eden dober, lêpi trávnik, v-zelénoj odêvki travine KAJ 1870, 121; Ki klaszi drevje, czvêtje, i travino KAJ 1848, 306
2. plevel: szkrben vért travino vösztrêbi KAJ 1870, 119; Či potom nedopüstimo, ka bi nam travina gredé zadavila BJ 1886, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

trávnik -a m travnik: Pratum Trávnik KMS 1780, A9; Naſſega bli'znyega trávnik KŠ 1754, 61; ka bodem prejk trávnika k-lôgi šla BJ 1886, 12; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; Trávnici KAJ 1870, 121; Trávnicje so pokošeni BJ 1886, 38; Krma sze sz-trávnikov vecs vozôv od pelano AI 1875, kaz. br. 8; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travnik [trávnik] samostalnik moškega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travnik samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

travnik m, F12, carum, kimil, kateri na travnikih raſte; centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; foenile, travnik, koſheniza; herbarium, en travnik; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo; prata rident, travniki ſe lipú ṡelene; pratum, -ti, travnik, ſnoṡhet [str. 168b ]; pratum, -ti, en travnik, ali ſnoṡhet [str. 172b ]; sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; verbasculum, -li, enu meiſtu polnu trave, en travnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travnik -a m travnik: En dan kir je s'drugimy dellauzy en traunik tož. ed. koſſil ǀ roshize lepu na trauniki mest. ed. Zvetè ǀ nyve trauniki im. mn., inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti ratali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travnik -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

travnik sam. m ♦ P: 15 (TR 1558, TPs 1566, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

tudi vez., F563, ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; atque, inu tudi; etiam, já tudi; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna: tudi enu figovu drivú; foenile, travnik, koſheniza: tudi ſeiniza; lustrum, -tri, pèt leit: tudi leṡhiṡzhe te divjazhine: tudi hiſha teh kúrb; molitrix, -cis, mlinarza: tudi ena kir ſe podſtopi kai ſturiti; mortariolum, muṡhnarzhiz: tudi kadilniza; neque, niti, tudi ne; plantula, -ae, ſajeniza: tudi en pánt k'vratam; que, et, inu tudi; quinetiam, já tudi, zhes tú; quoque, tudi ravnu; salsus, -a, -um, ſlán: tudi raṡumin, lubeṡniu; sed et, ali tudi; vehementia, -ae, ſylnoſt, tudi ſilnoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

važa [váža] samostalnik ženskega spola

ruša
trata, travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, (pren.) v. se v dobrem ogr.-C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.-Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.-Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

vršenìti se -ím se nedov. bujno rasti: Vſzáki trávnik ſze vrseni BRM 1823, 439; pren. Szpeva, zmenya, vrseni sze KAJ 1870, 53; Vsza sze vrsenijo KAJ 1848, 359; Vszi trijé szo sze vrsenili KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zagradíti, -ím, vb. pf. mit einem Zaun absperren, verzäunen, verfrieden; z. travnik, njivo; — verrammeln; pot z.; — eindämmen: z. reko, Cig., Jan.; — z. se, sich verschanzen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

zalǫ̑ka, f. eine abseitige Waldwiese (bes. an Gebirgsbächen), eine kleine Thalwiese, Fr.-C.; z. polna cvetic, SlN.; — = zagrajen travnik, eine Hegewiese, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.