bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski]
ETIMOLOGIJA: ↑barje
- ki je v zvezi z barjem
ETIMOLOGIJA: ↑barje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón]
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
- 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
- 1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
- 1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji
bìč bôžji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
čúk Frazemi s sestavino čúk:
glédati kàkor čúk z visôkega kólca, glédati kot čúk, glédati kot čúk na pálici, gŕd kot čúk, sedéti kot čúk na pálici, stári čúk
glédati kàkor čúk z visôkega kólca, glédati kot čúk, glédati kot čúk na pálici, gŕd kot čúk, sedéti kot čúk na pálici, stári čúk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
drenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
drenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dreníranje (ȋ) kaj ~ travnike |odvajati vodo|; zdrav. ~ nosno votlino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
fajhtati nedov., F2, irrigare, pomozhiti, ṡalyvati, reṡmakniti, polyvati, ṡemlé faihtati, vodó napelati; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
gòrizvláčiti -im dov.
1. pobranati: [travnike] csi je vszáko szprotletje dobro gorizvlácsimo KAJ 1870, 121
2. zvleči: gorizvlácsijo celi rust na sztené KAJ 1870, 75
1. pobranati: [travnike] csi je vszáko szprotletje dobro gorizvlácsimo KAJ 1870, 121
2. zvleči: gorizvlácsijo celi rust na sztené KAJ 1870, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
hósta -e ž (ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Izvor in pomen zveze »babje poletje« oz. »babje leto«
V zadnjem času se pogovarjamo o babjem poletju. Pomen besedne zveze poznamo, ne poznamo pa njenega izvora, zato vas prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
jáhati -am tudi jášem nedov. (ā)
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha
4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha
4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je
- jaháje :
lovili so živali, jahaje na hitrih konjih
- jahajóč -a -e:
bližala se jim je počasi jahajoča patrulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
kompóst -a m (ọ̑)
gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost; pognojiti travnike s kompostom; za hišo je bil velik kup komposta
gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost; pognojiti travnike s kompostom; za hišo je bil velik kup komposta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija]
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
- barvno znamenje za označevanje zlasti planinskih, pohodniških poti
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
méd Frazemi s sestavino méd:
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
naléči -léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ́ ẹ̑)
knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči / na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce
knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči / na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
napeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad napeljati; leiten; vodo na travnike n.; — anleiten; v greh, k hudemu n. koga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
- rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
oblátiti -im dov. (á ā)
1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države
1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države
- obláten -a -o:
oblatena suknja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati]
- 1. odlivati počasi in v manjših količinah
- 2. odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem
- 3. v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah
- 3.1. v obliki odcejati se s takim odtekanjem postajati suh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā)
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
// odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel
// ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
// odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel
// ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren
- odpádel -dla -o:
odpadlo listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ograjeváti -újem nedov.
kaj delati, postavljati ograjo, ograje okrog česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: obdajati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. (Mik.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
oróšati -am nedov. (ọ́)
1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo
// nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline
2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike
1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo
// nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline
2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ozeleníti -ím dov., ozelénil (ī í)
narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike
// oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš
narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike
// oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ozeleníti -ím dov.
1.
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
ozelenjevánje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
palíti 2., -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.-C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pepelíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli
2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli
2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pípati, pȋpam, -pljem, vb. impf. 1) = tipati, Cig. (T.), C., Mik.; — 2) rupfen, ausraufen, ausreißen: korenje, repo p.; zobe p., Slom., Št.; prejo p., das Garn rupfen, KrGora; — p. se, sich raufen, sich balgen, Guts., Cig., Jan., Celovška ok., Št.; streiten: za travnike se p., Slom.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pobránati -am tudi pobranáti -ám dov. (ā; á ȃ)
prerahljati zemljo z brano: pobranati njivo, travnike / pobranati posevke
prerahljati zemljo z brano: pobranati njivo, travnike / pobranati posevke
- pobránan tudi pobranán -a -o:
pobranani pas travnika; pobranana njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
poléivati tudi poléjvati -am nedov.
1. polivati, zalivati, močiti: Jasz czeilo nocs moio posztelo poleivam ABC 1725, A8a; Zolijom mi pa polejvas Glávo BKM 1789, 163; zidár z-mortnov 'zlicov poléva na kamen KAJ 1870, 74; Trávnike, ka sze v-leti naj polevajo AIP 1876, br. 2, 8; Jaſz ſzam ſzadio, Apollos je polejvao KŠ 1771, 494; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5
2. oblivati: ſzkuzé me poleivajo SM 1747, 71
polévavši -a -e zalivajoč: i szamo nisterikrát malo de'zd'za bilô, polevavsi kukorco AI 1875, kaz. br. 8
1. polivati, zalivati, močiti: Jasz czeilo nocs moio posztelo poleivam ABC 1725, A8a; Zolijom mi pa polejvas Glávo BKM 1789, 163; zidár z-mortnov 'zlicov poléva na kamen KAJ 1870, 74; Trávnike, ka sze v-leti naj polevajo AIP 1876, br. 2, 8; Jaſz ſzam ſzadio, Apollos je polejvao KŠ 1771, 494; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5
2. oblivati: ſzkuzé me poleivajo SM 1747, 71
polévavši -a -e zalivajoč: i szamo nisterikrát malo de'zd'za bilô, polevavsi kukorco AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
popasováti, -ȗjem, vb. impf. ad popasti, (-pasem); ausweiden, abweiden: travnike p., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
popláviti -im dov. (ā ȃ)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
// ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
// ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
// ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
// ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli
- poplávljen -a -o:
poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to območje je poplavljeno vso zimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
posétev -tve ž (ẹ̑)
1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev
2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev
2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
13. žarg. nalagati2, prevarati: spet ga je potegnil
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
13. žarg. nalagati2, prevarati: spet ga je potegnil
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali
- potegníti se in potégniti se
1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel
- potegnívši zastar.:
skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič
- potégnjen -a -o:
tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
potočič m, F4, decursus aquarum, tekozhe vodè, vodeni potozhizhi; fluentum, -ti, en potozhizh, ali tekozha vodiza; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo; rivulus, -li, potozhizh, ſtrushiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pozeleníti -ím dov., pozelénil (ī í)
narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike
narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pozeleníti -ím dov. pozelénil -íla; nam. pozelenít/pozelenìt; pozelenjênje; drugo gl. zeleniti (í/ȋ í) kaj Pomlad je pozelenila travnike
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prebudíti -ím dov., prebúdil (ī í)
1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti
// knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod
2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest
1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti
// knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod
2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest
- prebudíti se pesn.
poroditi se, nastati: dan se je že prebudil
- prebujèn -êna -o:
narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pregnojíti -ím dov., pregnójil (ī í)
preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojili
preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojili
- pregnojíti se nav. 3. os.
ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pregrabíti in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti
z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ī í)
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto
2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg
// pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo
// pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet
3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu
1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto
2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg
// pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo
// pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet
3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu
- preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o:
preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
preskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) hüpfend übersetzen, durchhüpfen: vse travnike p., Cig.; — 2) hüpfend zubringen: ves dan p., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
pŕga, f. 1) zermalmte, mit Lehm und Kalk gemischte Steine, der Grus, Cig., Jan.; der Griessand, Cig.; — kar nagrabijo, kadar spomladi travnike trebijo, Notr.; — 2) das Mehl aus getrocknetem Obst (bes. aus Holzbirnen), C., M.; — eine Art Maiskuchen (= grpa), vzhŠt.-C.; — 3) der Ölkuchen, Mur., Cig., Jan., C.; nav. pl. prge: makove, tikvine prge, vzhŠt.; pust kakor p., Z.; — 4) der Schaf- oder Ziegenkoth, Cig., C., Gor.; — siten kakor p., Gor.-Levst. (M.); — (psovka): sitna prga ti! Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
priškŕniti -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr.
1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
// nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč
2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli
1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
// nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč
2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli
- priškŕnjen -a -o:
priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
stáva Frazemi s sestavino stáva:
kot za stávo
kot za stávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
straníščnica -e ž (ȋ)
knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico
knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
straníščnica -e ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
strẹ́ljanje, n. das Schießen; na s. iti, auf die Jagd gehen: Zdaj bom jaz na streljanje šel V zelene travnike, Npes.-K.; s. s puškami, das Gewehrfeuer, Cig.; s. v oddelkih, das Pelotonfeuer, raztreseno s., das Plänkeln, Jan. (H.); s. v tarčo, das Scheibenschießen, Cig., Jan., nk.; — tudi: strẹljȃnje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
travnik m, F12, carum, kimil, kateri na travnikih raſte; centunculus, enu ẛeliṡzhe, travnika lán, divji lán; compascuus ager, gmain paſhna nyva, hoſta, travnik; foenile, travnik, koſheniza; herbarium, en travnik; irrigua, -orum, potozhizhi, kateri travnike faihtajo; prata rident, travniki ſe lipú ṡelene; pratum, -ti, travnik, ſnoṡhet [str. 168b ]; pratum, -ti, en travnik, ali ſnoṡhet [str. 172b ]; sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; verbasculum, -li, enu meiſtu polnu trave, en travnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati
- trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se
1. iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
usípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede
1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede
- usípati se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo
// zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej
2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih
3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji
● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali
- usipajóč -a -e:
z vej usipajoči se sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vjédati se -am se nedov. (ẹ́)
knjiž. zajedati se, prodirati: rja se vjeda v železo / svedri se vjedajo v skale / pas težke torbe se vjeda v ramena / njive so se vjedale vse globlje v travnike so segale / mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo
knjiž. zajedati se, prodirati: rja se vjeda v železo / svedri se vjedajo v skale / pas težke torbe se vjeda v ramena / njive so se vjedale vse globlje v travnike so segale / mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
vodotòč, -tǫ́ča, m. 1) der Wassercanal, Cig., Jan., M., Levst. (Cest., Pril., Močv.), Jurč.; vodotoči udarijo črez naše travnike, Jap. (Prid.); velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.; podzemeljski v., LjZv.; — 2) das Flussbett, das Rinnsal, Cig., Jan., M., Jes.; Jordan je bil svoj vodotoč do vrha napolnil, Jap. (Sv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
- 1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
- 2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
- iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zagnojìti -ím dov. pognojiti: Potrejbno je trávnike dobro zagnojiti KAJ 1870, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zagrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / zagrajevati travnike ograjevati
// v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / zagrajevati travnike ograjevati
// v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha
- zagrajeváti se knjiž.
delati se nedostopnega za kaj: zagrajeval se je pred sorodniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
// z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino
9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
// z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino
9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino
- zalívati se ekspr.
veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
- zalivajóč -a -e:
opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
- zalívan -a -o:
zalivan otrok; zalivano cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli
1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli
- zaokrožíti se in zaokróžiti se
1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je
- zaokróžen -a -o:
zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zapádati -am nedov. (ā ȃ)
1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra
// v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike
2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo
// izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti
4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
● zastar. sonce zapada zahaja
1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra
// v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike
2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo
// izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti
4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
● zastar. sonce zapada zahaja
- zapadajóč -a -e:
veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zapalíti 2., -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnike zapalila, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zaprojeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zaprojevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Hudournik ~uje travnike
zaprojeváti se -újem se (á ȗ) Struge se ~ujejo
zaprojeváti se -újem se (á ȗ) Struge se ~ujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́)
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. zastar. seči2, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. zastar. seči2, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd
- zaséžen -a -o:
vrniti zasežene predmete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
združeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
// delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
// delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
// delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
// notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
// delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
// delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
// delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
// notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
- združeváti se
1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
// prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
- združujóč -a -e:
združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zlato ► zˈlatu -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.