1. 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
   ● pog. bil je v hosti pri partizanih
   // drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. 3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot kletvica vrag naj ga jaha
4. 4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
   ● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je

jaháje: lovili so živali, jahaje na hitrih konjih

jahajóč -a -e: bližala se jim je počasi jahajoča patrulja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike; oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen
2. 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države

obláten -a -o: oblatena suknja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / redko lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
   ● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. 2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
   // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. 3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
   ♦ lingv. polglasnik je na tem mestu odpadel
   // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil
   // publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. 5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče
   // kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren

odpádel -dla -o: odpadlo listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo
   // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline
2. 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil; pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli
2. 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pobránan tudi pobranán -a -o: pobranani pas travnika; pobranana njiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike
   // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete
2. 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili
   // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
   ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli

poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev
2. 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. s sunkovitim gibom spraviti
   1. a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti
   2. b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival
      // potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa
   3. c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti
      // potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval
2. 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav
3. 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase
4. 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču
5. 5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu
6. 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice
7. 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / žarg. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim
8. 8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet
9. 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti
10. 10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno
11. 11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo
12. 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj
13. 13. žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil
14. 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
15. 15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč dinarjev
    ● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; žarg. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; žarg. potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali

potegníti se in potégniti se 
1. 1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. 2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. 3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. 4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
   ● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel

potegnívši zastar.: skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič

potégnjen -a -o: tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike
   // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti
   // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod
2. 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen; materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest

prebudíti se pesn.  poroditi se, nastati: dan se je že prebudil

prebujèn -êna -o: narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pregnojíti se nav. 3. os.  ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila
   // ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto
2. 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg
   // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo
   // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet
3. 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem
4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
   ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu

preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
   // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč
2. 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
3. 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
   ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli

priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati

trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se 
1. 1. redko iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
2. 2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje
2. 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede

usípati se 
1. 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo
   // zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej
2. 2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih
3. 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji
   ● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali

usipajóč -a -e: z vej usipajoči se sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zagrajeváti se knjiž.  delati se nedostopnega za kaj: zagrajeval se je pred sorodniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
   // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva
   // večerno sonce je zalivalo dolino
9. 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka s kozjim, kravjim mlekom
12. 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
    ● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino

zalívati se ekspr.  veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom

zalivajóč -a -e: opazoval je fante, zalivajoče se z vinom

zalívan -a -o: zalivan otrok; zalivano cvetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
   ● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli

zaokrožíti se in zaokróžiti se 
1. 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
2. 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
   ● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je

zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra
   // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike
2. 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje
3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo
   // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti
4. 4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
   ● zastar. sonce zapada zahaja

zapadajóč -a -e: veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. 2. jur. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. 3. jur. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. 4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. 5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. 6. zastar. seči, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd

zaséžen -a -o: vrniti zasežene predmete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

1. 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
   // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
   // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
   // delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
   // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
   ● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
   ♦ čeb. združevati čebelje družine; jur. združevati delo vzpostavljati razmerja v delovnem procesu

združeváti se 
1. 1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
   // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
2. 2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
3. 3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
4. 4. imeti spolni odnos: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati

združujóč -a -e: združujoč se v društva, gojiti ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.