drenírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
hósta -e ž (ọ̑) 1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto;
šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto 2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko 3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto;
podkuriti s hosto;
naročje hoste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
jáhati -am tudi jášem nedov. (ā) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja;
jahati na konju, na oslu;
jahati proti vasi, čez travnike, po cesti;
vsak dan več ur jaha;
jahati brez sedla, v lahnem diru;
zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu;
deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu 3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha;
zmeraj koga jaha;
jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha 4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki;
ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem jejaháje :
lovili so živali, jahaje na hitrih konjih
jahajóč -a -e:
bližala se jim je počasi jahajoča patrulja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
kompóst -a m (ọ̑) gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost;
pognojiti travnike s kompostom;
za hišo je bil velik kup komposta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
naléči -léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ́ ẹ̑) knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove;
umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči / na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oblátiti -im dov. (á ā) 1. star. umazati z blatom: povodenj je oblatila travnike;
oblatiti si obleko / oblatiti ljubezen 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: pred ljudmi ga je oblatil / oblatil je njegovo ime / oblatiti ugled države obláten -a -o:
oblatena suknja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli;
omet je na več mestih odpadel;
zreli sadeži sami odpadejo;
avtomobilu je odpadel blatnik;
ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / ekspr. lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli;
odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
♦ jezikosl. polglasnik je na tem mestu odpadel // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo;
publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren odpádel -dla -o:
odpadlo listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
oróšati -am nedov. (ọ́) 1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi: pot mu oroša čelo // nekoliko močiti, vlažiti: orošati rastline 2. zastar. namakati, napajati: potok oroša cvetoče travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
ozeleníti -ím dov., ozelénil (ī í) narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike // oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pepelíti -ím nedov. (ī í) 1. knjiž. spreminjati v pepel: ogenj je vse pepelil;
pren. v njenih očeh je ogenj, ki pepeli 2. agr. gnojiti s pepelom: pepeliti travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pobránati -am tudi pobranáti -ám dov. (ā; á ȃ) prerahljati zemljo z brano: pobranati njivo, travnike / pobranati posevke pobránan tudi pobranán -a -o:
pobranani pas travnika; pobranana njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
popláviti -im dov. (ā ȃ) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti;
zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom
● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odneslipoplávljen -a -o:
poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to območje je poplavljeno vso zimo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
posétev -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
potegníti in potégniti -em dov. (ī ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spravitia) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi;
potegniti vrv gor;
potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske;
iz morja so potegnili polno mrežo rib;
potegniti meč iz nožnice;
potegniti nit iz tkanine;
potegnil je voz izpod kozolca;
otrok je potegnil prt z mize;
potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco;
potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu;
potegniti z dlanjo po kolenih;
potegniti z jezikom po čem;
potegnila je z likalnikom po tkanini;
potegniti z roko po čelu;
z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču 5. s črtanjem narediti: potegniti črto;
potegniti mejo na zemljevidu 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / pog. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo;
z novim avtomobilom so se potegnili na izlet 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto;
potegniti elektriko in vodovod do hiše;
okoli vrta bom potegnil ograjo naredil;
potegniti vrv med dvema koloma napeti10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje;
diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter;
brezoseb. hladno je potegnilo 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino;
slaba družba ga je potegnila za seboj 13. žarg. nalagati2,
prevarati: spet ga je potegnil 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat;
brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar;
za nastop potegne do deset tisoč evrov
● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; pog. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušalipotegníti se in potégniti se
1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil
2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil
3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj
4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja
● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel
potegnívši zastar.:
skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič
potégnjen -a -o:
tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pozeleníti -ím dov., pozelénil (ī í) narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prebudíti -ím dov., prebúdil (ī í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje;
prebuditi otroka;
prebudil se je in prižgal luč;
prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebudil ga je iz kratkega dremeža; ne smeš ga prebuditi iz globokega spanja / skušal jo je prebuditi iz nezavesti / prebuditi iz otopelosti, zamišljenosti // knjiž. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: trudil se je, da bi prebudil delavske množice; prebuditi narod 2. ekspr. povzročiti, da kaj nastane: prebuditi ljubezen;
materinski čut se ji je le počasi prebudil / znal je prebuditi radovednost / pogovor je prebudil v njem narodno zavest prebudíti se pesn.
poroditi se, nastati: dan se je že prebudil
prebujèn -êna -o:
narodno prebujeni ljudje; otrok še ni popolnoma prebujen; komaj prebujeno jutro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pregnojíti -ím dov., pregnójil (ī í) preveč pognojiti: sosedje so travnike ponekod pregnojili / zastar. zemlje že več let niso pregnojili pognojilipregnojíti se nav. 3. os.
ognojiti se: rana se je pregnojila / tur se je pregnojil se je predrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pregrabíti in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
prepláviti -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ī í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem območju v veliki množini: mesto so preplavili begunci;
sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem območju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem območju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo
● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazupreplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o:
preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
priškŕniti -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo;
priškrniti si prst
● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijelipriškŕnjen -a -o:
priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
straníščnica -e ž (ȋ) knjiž. človeški iztrebki, ki se zbirajo v greznici: gnojiti travnike s straniščnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd;
spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel;
trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljatitrebíti se in trébiti se, tudi trébiti se
1. iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
usípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče;
usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede usípati se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo
// zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej
2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih
3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji
● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali
usipajóč -a -e:
z vej usipajoči se sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vjédati se -am se nedov. (ẹ́) knjiž. zajedati se, prodirati: rja se vjeda v železo / svedri se vjedajo v skale / pas težke torbe se vjeda v ramena / njive so se vjedale vse globlje v travnike so segale / mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zagrajeváti -újem nedov. (á ȗ) z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / zagrajevati travnike ograjevati// v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha zagrajeváti se knjiž.
delati se nedostopnega za kaj: zagrajeval se je pred sorodniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo;
zalivati omako / zalivati vino 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju;
zalivati pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji;
zalivali so sinov rojstni dan 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza;
obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vinozalívati se ekspr.
veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
zalivajóč -a -e:
opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
zalívan -a -o:
zalivan otrok; zalivano cvetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́) 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapelizaokrožíti se in zaokróžiti se
1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo
2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo
● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je
zaokróžen -a -o:
zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zapádati -am nedov. (ā ȃ) 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
● zastar. sonce zapada zahajazapadajóč -a -e:
veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́) 1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo 3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis 4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike 5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko 6. zastar. seči2,
doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd zaséžen -a -o:
vrniti zasežene predmete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
združeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope // delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik;
ceste in proge združujejo pokrajine in naselja 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik;
pesmi združuje ista tematika // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesuzdruževáti se
1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
// prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
združujóč -a -e:
združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.