á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini likiafíno prisl.: afino povezane tvorbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim;
aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
áhasver -a tudi -ja m (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aitiologíja tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aitiolóški tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ákna -e ž, tudi ákne neskl. (ȃ) med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih;
to milo se uspešno uporablja proti akni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àko in ako vez. (ȁ) raba peša - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
- 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
- 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
- 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akrilán tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akrobátika -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
álfa -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stranálfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi;
neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente;
prejemati alimente;
tožila ga je za alimente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
álma máter álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod;
lastniki svobodnih alodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) - 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta - 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti;
iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anéks -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks;
aneks konvencije o cestnem prometu;
aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anoním -a m (ȋ) knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántidélec -lca m (ȃ-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec;
odkrili so nov antidelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antifonárij -a tudi antifonár -ja m (á) rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor;
antropocentrična smer v znanosti;
antropocentrično gledanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ápnar tudi apnár -ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
apotéka -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ára -e tudi -a m (ȃ) zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arborétum tudi arborét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
argó -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑) geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag;
otok azijskega arhipelaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arogánca -e ž (ȃ) ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
artízem -zma m (ī) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma;
skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu;
dramaturški artizem;
Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
artotéka -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ás3 -a m, tudi neskl. (ȃ) muz. za polton znižani ton a
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo;
pisan izvozni asortiment;
tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ástrahanski tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
astroláb tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
àufbíks tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avbriécija -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avgúr -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost;
antični avgurji;
pren., slabš. politični avgurji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aviácija -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtodóm in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtogír tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtokámp in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp;
prehoden avtokamp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avtomát -a m (ȃ) - 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
♦ voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke - 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávto-móto tudi ávtomóto neskl. pril. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub;
avto-moto dirke;
avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtopopravljálnica in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
avtoritatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost;
odrekajo mu avtoritativnost;
avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtostópar tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti;
med potjo je pobral dva avtostoparja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
b [bé in bə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bb neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
♦ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bába -e ž (á) - 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe - 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
- 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
- 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
báger -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom;
grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bágrski tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakanál tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov;
pren. bakanal neukročenih strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakanálije tudi bakhanálije -lij ž mn. (á ȃ) - 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha
- 2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakanálski tudi bakhanálski -a -o prid. (ȃ) knjiž. razbrzdan, razuzdan: bakanalski ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakhánt tudi bakánt -a m (ā á) pri starih Grkih udeleženec sprevoda na čast boga Bakha: sprevod bakhantov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakhántičen tudi bakántičen -čna -o prid. (á) redko bakhantski: bakhantična noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakhántka tudi bakántka -e ž (ā) pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci;
ples bakhantov in bakhantk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bakhántski tudi bakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod // knjiž. divji, razbrzdan: bakhantski smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
baklonósec -sca m (ọ̑) kdor nese baklo: v sprevodu so šli tudi baklonosci;
pren. bil je baklonosec svobode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
báldrijanov tudi baldrijánov -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na baldrijan: baldrijanove korenine / baldrijanov čaj; baldrijanove kapljice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balíž tudi balíš -a m (í) nar. nevestina oprema; bala: baliž vozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
banderílja tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
banderiljêro tudi banderilêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bandít -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita / kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja za partizane Za Nemce smo bili le še »banditi«, zato tudi našim ranjencem niso prizanašali (H. Bratož)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
banjo tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bankírka -e ž (í) v nekaterih deželah bankirjeva žena: prišla sta tudi bankir in bankirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bárhant tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant;
bluza iz barhanta
♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) - 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
- 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
- 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
- 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
básati se pog. - 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
- 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
básreliéf tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
básreliéfen tudi báreliéfen -fna -o [bar-] prid. (ȃ-ẹ̑) um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
beatnik tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki;
literatura beatnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
beatniški tudi bitniški -a -o [bít-] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêba tudi béba -e ž (é; ẹ́) - 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete
- 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) - 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh
- 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta!
bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbav tudi bébav -a -o prid. (é; ẹ́) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med. starostna bebavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbček tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) - 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
- 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bêbka tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bečkà -è tudi bèčka -e [bəč] ž (ȁ ȅ; ə̏) star. kad, čeber: bečka za zelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bečvà -è tudi bèčva -e [bəč] ž (ȁ ȅ; ə̏) - 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo
- 2. star. sod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bedastôča tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče;
ne briga se za take bedastoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bedènj -dnjà tudi bèdenj -dnja [bəd] m (ə̏ ȁ; ə̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bedênje tudi bdênje -a [prva oblika bəd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje;
od bedenja rdeče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bəd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) - 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res - 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
bedé tudi bdé: bede ležati
bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
begánica -e [tudi bəg] ž (ȃ) nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
beige tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva;
moda te sezone priporoča beige tone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
belcánto tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta;
neskl. pril.: peti v belcanto slogu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélcen -a -o [lcən tudi u̯cən] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki;
belcena roka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélče -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélček -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) - 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
- 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélčkan -a -o [tudi u̯č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica;
belčkane roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélec -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) - 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
- 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
- 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
belíčnik -a m (ȋ) - 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
- 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bélka -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) - 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
- 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bencól tudi benzól -a m (ọ̑) kem. benzen: topiti kavčuk v bencolu;
surovi bencol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
béne m neskl. (ẹ̑) knjiž., redko prednost, ugodnost: služba na deželi ima tudi svoj bene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) - 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
- 2. redko nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša - 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) - 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo - 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav., mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo
// kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! - 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko - 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora - 5. ed. in mn. govorni ali pismeni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: tovariš ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede - 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na partizane; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
- 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda - 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
- 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga, zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ lingv. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni;
dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
béta -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, deltabéta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta
♦ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bétva -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) - 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti
- 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévkati -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka;
lisica bevka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévsk -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa;
lisičje bevskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) - 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
- 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
- 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bezèg -zgà tudi bèzeg -zga [bəz] m (ə̏ ȁ; ə̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bezgóv in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bəz] prid. (ọ́; ȍ ọ́; ə̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les;
bezgove jagode;
bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bezgóvec tudi bèzgovec -vca [bəz] m (ọ̄; ə̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bezgóvka tudi bèzgovka -e [bəz] ž (ọ̄; ə̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) - 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
- 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi - 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bi členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša - 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
- 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res - 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bícka -e ž (ȋ) nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bifé -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) - 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
- 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
// miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biftek tudi beefsteak -a [bíftek] m (ȋ) na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek;
biftek z jajcem
♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíl -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal;
travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíngelj -glja tudi -na [gəl] m (í) pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri // nav. mn., šalj. noga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíokemíjski tudi bíokémijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij;
biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bísus tudi bís -a m (ȋ) pri starih narodih fina lanena tkanina: oblačila iz bisusa in svile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) - 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe - 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje - 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
- 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
- 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben - 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
bíti se - 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje - 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
- 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíti sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) - I. v osebni rabi
- 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
- 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu
// tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani - 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
- a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
- b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
- c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu
// to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame - č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
- d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
- II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
- a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
- b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse
// njej je bilo dvajset let bila je stara
// ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo - c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
- č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
- d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju
- e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
- III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
- IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi
- a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
- b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
- V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bitúmen -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen;
obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bitúmenski -a -o [tudi mən] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa;
bitumenski premaz / bitumenski izdelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bítva -e tudi bítev -tve ž (ȋ) star. bitka: bitva se vname;
krvava bitva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bivák tudi bívak -a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak;
snežni, stalni bivak;
bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biznis tudi business -a [bíznis] m (ȋ) zlasti v ameriškem okolju poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček: tovarnar se razume na biznis / dober biznis / slabš. celo ljubezen in smrt so spremenili v biznis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blagájničarka -e ž (ȃ) uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju;
zaposlena je kot blagajničarka // ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blagó -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. - 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
- 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
- 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
- 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blagoslovíti -ím dov., blagoslóvil (ī í) - 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon - 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o - 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
- 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bláto -a s (á) - 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu - 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
- 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec;
blažilec sunkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna - 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bledênje tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) - 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva
// rastline bledijo - 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
- 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ī í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih;
kako se vse blesketa;
plitve lužice se blesketajo kot srebroblesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) - 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči - 2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
- 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
bleščáti redko vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se -éča -e: bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; prim. bleščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) - 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
- 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči
bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu;
morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo;
vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavibliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) - 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva
- 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) - 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
- 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
- 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
- 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska
blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) - 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
- 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
- 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
- 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blódnež tudi blôdnež -a m (ọ̑; ȏ) - 1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež
- 2. star. razuzdanec, razvratnež: to je blodnež in pokvarjenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blódnja tudi blôdnja -e ž (ọ́; ó) - 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater
- 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let
- 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim
♦ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blódnost tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blók -a m (ọ̑) - 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci - 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo - 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
- 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
- 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blókoven tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski // naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose
♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blúf -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre;
gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bòd bôda tudi bóda m (ȍ ó, ọ́) redko bodljaj, zbodljaj: oster bod v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó) glagolnik od bosti: bodenje v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bódisi vez. (ọ̄) knjiž. - 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel
- b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo
● ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi
- 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje
// za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj;
kosmat kakor sam bognasvaruj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bógvé in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) - 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč
// ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja
// piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje - 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bohémstvo tudi boémstvo -a s (ẹ̑) knjiž. bohemsko življenje: bohemstvu je dal slovo;
zahrepenel je po bohemstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bohotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bokál -a [au̯ tudi al] m (ȃ) nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina;
bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bòks bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu;
že dolgo se ukvarjajo z boksom;
vaje v boksu;
neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje;
izuriti se v boksanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) - 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar
- 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop;
boksarski šport;
boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) - 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno - 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bóksovka in bôksovka -e ž (ọ̑; ō) žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bolán bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) - 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce - 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
boléhnež tudi bolêhnež -a m (ẹ̑; ȇ) bolehen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) - 1. stopnjuje
- a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
- b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
- 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno - 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bolníški -a -o [u̯n tudi ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na bolnike: bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bólšjak tudi bólšjek -a [u̯š] m (ọ̑) bolšji iztrebek: bolšjaki na srajci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bólus tudi ból -a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bonboniêra tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero;
velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
boom tudi bum -a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
borílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) - 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod
- 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1: borov les;
borov storž;
borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bós bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó) - 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog
- 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan
- 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa
● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
botrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
- 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
božíčnik -a m (ȋ) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik;
tudi živina je dobila kos božičnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brahmán tudi bramán -a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brahmanízem tudi bramanízem -zma m (ī) starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brahmánski tudi bramánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brahmín tudi bramín -a m (ȋ) brahman: brahmin jih je blagoslovil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brán -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bránanje tudi branánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od branati: oranje in brananje;
spomladansko brananje ozimine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bránati -am tudi branáti -ám nedov. (ā; á ȃ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brandy tudi brendi -ja [brêndi in bréndi] m (ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy;
brandy s sodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4:- a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
- b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) - 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice - 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
- 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani - 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bratìč -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ) nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič // star. bratov sin; nečak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brátranček tudi bratránček -čka m (á; ā) manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brátranec tudi bratránec -nca m (á; ā) sin strica ali tete: to je moj bratranec;
bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) - 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
- 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede
brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brejíti -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bréskev -kve tudi bréskva -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo;
sočna breskev;
imela je kožo ko breskev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brez predl., z rodilnikom - 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti - 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
- 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
- 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
- 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brezpétnik tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike;
klobučevinasti, ponošeni brezpetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant;
dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancubŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bŕhkost tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ī) - 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota - 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
- 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
brídko stil. bridkó - 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
- 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brider tudi breeder -ja [bríder] m (ī) fiz. oplodni reaktor: gradnja briderja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brídge -ea tudi brídž -a [bridž] m (ȋ) igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge;
partija bridgea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brína tudi brínja -e ž (í; ī) - 1. redko brin: nizka košata brina
- 2. nar. gorenjsko smreka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) - 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot - 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama - 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
brísan -a -o: brisan magnetofonski trak
♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brítev -tve tudi brítva -e ž (ȋ) - 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev
● ekspr. je že potreben britve moral bi se briti - 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brítvica -e ž (ȋ) - 1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice; priviti britvico v aparat
- 2. nar. zahodno žepni nožek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brizgálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) - 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki
- 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka
- 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brlóžina -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) - 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan
// v grški mitologiji Haronov in Karonov brod - 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj)
- 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bróm -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brómov tudi brômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij;
razširjenje, vnetje bronhijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bróvning tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning;
zadela ga je krogla iz brovninga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
brucelóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo;
prašičja bruceloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bruhálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bŕvica in bŕvca tudi brvíca -e ž (r̄; ȓ; í) manjšalnica od brv: brvica drži čez potok;
iti čez brvico / čoln butne ob pristajalno brvico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bugivugi tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búhtelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bukét -a tudi buké -ja m (ẹ̑) - 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij
- 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev;
počivati pod bukvijo;
debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd // pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búkselj -na tudi -slja [səl] m (ú) ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buldožêr tudi buldózer -ja m (ȇ; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo;
buldožer rije po zemlji;
izkopati z buldožerjem;
buldožer za rigolanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búliti -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búljiti -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse;
buljiti v tla;
buljiti s pijanimi očmi;
topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči
● ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študirabuljèč -éča -e: bulječe oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoá -ja [tudi -žua] m (ȃ) knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoázen -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred;
buržoazna država;
buržoazna revolucija;
buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost
♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vladoburžoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoazíja -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila;
mednarodna buržoazija;
predstavnik buržoazije;
ideologija buržoazije;
spopad med buržoazijo in proletariatom
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoazíjski -a -o [tudi -žua-] prid. (ȋ) redko buržoazen: buržoazijska stranka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoázno... [tudi -žua-] prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoáznodemokrátičen -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-á) nanašajoč se na buržoazno demokracijo: buržoaznodemokratični sistem;
buržoaznodemokratična revolucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
buržoáznonacionalístičen -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-í) nanašajoč se na buržoazni nacionalizem: buržoaznonacionalistična trenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búsola tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo
♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
búsolen tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bútelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
c [cé in cə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ə̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
♦ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavic neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek
♦ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
call girl [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (ȏ-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cámar -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
camping in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cándrati se -am se tudi candráti se -ám se nedov. (ȃ; á ȃ) slabš. vlačugati se, vlačiti se: kaj vem, kje se candra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cárica tudi caríca -e ž (ȃ; í) - 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina
- 2. carjeva žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cedílček -čka [tudi u̯č] m (ȋ) cedilce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cedílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) redko cedilo: s cedilko precediti mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cedílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko cedilo: mošt teče iz soda skozi cedilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cefír tudi zefír -ja m (ī) tekst. gosta, progasto tkana bombažna tkanina: pisan cefir za obleke;
srajca iz cefirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter;
izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana
// stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb - 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani - 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek
céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu
♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
célec -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑) nepregažen sneg: celec dobro drži;
zagaziti v celec;
hoditi po celcu;
sneg celec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
celésta tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cemprín -a m (ȋ) bot. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih, Pinus cembra: zasaditi cemprine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
céna -e ž (ẹ́) - 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike - 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cenóven tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika;
cenovna struktura trga / cenovni testi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
céntiméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄) - 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič
- 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
céntričen tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cép -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) - 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec
- 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov
// cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih - 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi
- 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep
● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cépanje tudi cêpanje -a s (ẹ́; é) glagolnik od cepati, padati: slišim cepanje padajočih kapelj / to je bilo cepanja na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cépati -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla
// ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg - 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe
- 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano
● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cepelín tudi zéppelin [cep-] m (ȋ; ẹ̑) s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cepílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cepílnica -e [tudi u̯n] ž (ȋ) - 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita
- 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ) slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop // strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton c: zaigrati ces;
neskl. pril.: Ces-dur durov tonovski način s sedmimi nižaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cezarízem -zma m (ī) polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ī) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cezéti -ím [tudi cəz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več;
brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti;
pren. dnevi cezijo počasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cha-cha-chá tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. (ȃ) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chartíst tudi čartíst -a [čar-] m (ȋ) zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chartístičen tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence;
chartistično gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chartízem tudi čartízem -zma [čar-] m (ī) zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chêrry -ja [šeri tudi čeri] m (ȇ) - 1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja
- 2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; neskl. pril.: cherry vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cherry brandy cherry brandyja [šêribrêndi in šêribréndi tudi čêribrêndi tudi čêribréndi] m (ȇ-ȇ; ȇ-ẹ̑) žganje ali liker iz češenj ali višenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
chiánti tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ciánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina;
cianov vodik cianovodik // na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cíf -a m (ȋ) zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cigárovec -vca m (ȃ) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cigumígu m neskl., tudi cigumígu -ja (ȋ) slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu;
goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cíncavost tudi cincávost -i ž (ī; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cinemaskópski tudi cinemascópski -a -o [cinemask- in sinemask-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cinemaskop: cinemaskopski [CS] film / cinemaskopska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cinzáno tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m (ȃ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cirkón tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom
♦ min. rudnina cirkonijev silikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cirkumfléks tudi církumfleks -a m (ẹ̑; ȋ) lingv. grafično znamenje za padajočo intonacijo: napiši cirkumfleks // padajoča intonacija: izgovoriti s cirkumfleksom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cirokúmulus -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cirostrátus -a m, mn. cirostráti tudi cirostrátusi (ȃ) meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
círus -a m, mn. círi tudi círusi (ȋ) meteor. posamičen prozoren oblak v velikih višinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cís -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton c: začni s cisom;
neskl. pril.: Cis-dur durov tonovski način s sedmimi višaji;
skladba v cis-molu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cistoskóp tudi cistoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za pregledovanje sečnega mehurja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
citoplázma -e ž (ȃ) biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
citostátik tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
civílen -lna -o prid. (ȋ) - 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko
- 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
- 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ck tudi cek [cə̀k] medm. (ə̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico;
naredilo je ck in žarnica je pregorela;
pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok;
cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijaznecmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cmíhati se -am se tudi cmíhati -am nedov. (ī) pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki;
govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cócktail párty [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-ȃ) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party;
dolgočasen cocktail party
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
córpus delícti córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-ȋ) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) - 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo
● prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno - 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cŕka -e ž (r̄) pog. - 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko?
// onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka - 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cúker -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica;
te hruške so sladke kakor cuker;
taka je kakor iz cukra nežne, bele kože
● ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
curaçao -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
currículum vitae currículuma vítae [kurikulum vite] m (ȋ-ȋ) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas - 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
- 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
- 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča - 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvetênje -a [tudi vət] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem;
cvetenje rastlin;
čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvetličár tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju;
na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvetnonedéljski -a -o [tudi vət] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvíker tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvílh tudi cvílih -a m (ī) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine;
obleka iz cvilha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvílhast tudi cvílihast -a -o prid. (ī) ki je iz cvilha: cvilhasta blazina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) - 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo - 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvíljenje tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cvŕtje -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
č [čé in čə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č-ja (ẹ̄; ə̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ lingv. deležnik na -čč neskl. pril. četrti po vrsti: odločba pod točko č
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ī í; ā ȃ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi;
zubelj ni migotal in se ni čadil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čákaj -te medm. (ā) - 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
- 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) - 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja - 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
- 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod - 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto
čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čámpelj -plja tudi -na [pəl] m (á) - 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj
- 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čaróvnik -a m (ọ̑) - 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik
- 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čárterski tudi chárterski -a -o [čar-] prid. (á) nanašajoč se na čarter: čarterski polet, prevoz / letalsko čartersko podjetječártersko tudi chártersko prisl.: podjetje posluje tudi čartersko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čàs čása m (ȁ á) - 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom
- 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj ni časa za take stvari; za kratek čas je skočil k sosedu; gradnja je odložena za nedoločen čas; ves čas je stal; že dalj, dolgo časa ni bilo dežja; že nekaj časa ga čakam; čez nekaj, nekoliko časa sem ga zopet srečal; pog. vsake toliko časa je treba stroj očistiti od časa do časa; imeli smo toliko časa, da smo si ogledali najnujnejše; narediti kaj v doglednem, rekordnem času; delo je opravil v istem času kot drugi; veliko časa je porabil za učenje; med tem časom, ko ga ni bilo doma, se je marsikaj spremenilo / star. ta čas tajnik zdaj, sedaj
// čez čas je spet spregovoril čez nekaj časa; določen čas ga ne bo nekaj časa; pog.: en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas se je spet oglasil čez nekaj časa
// pred časom so bili še vsi njegovega mnenja do nedavnega, ni dolgo od tega
// od časa do časa je drget prešinil zemljo v manjših časovnih presledkih; ves čas, odkar je prišla, samo klepeta kar naprej, neprestano
// za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; umakniti se za časa začasa
// točka v neomejenem trajanju: objavili so datum, čas in kraj prireditve, odhoda / napovedovalec v radiu je povedal točen čas koliko je ura
// od tistega časa ni več govoril - 3. omejeno trajanje
- a) s katerim človek razpolaga: pridem, če bo čas; nima časa za razvedrilo; s pridom izrablja svoj čas; nočem vam krasti dragocenega časa; ekspr. po gostilnah trati, ubija, zapravlja čas; zmeraj najde čas za branje; pog. utrgala, vzela si je čas za vzgojo otrok; takrat ni bilo časa za pogajanje dovolj časa
// ker ni v službi, ima dosti časa prostega časa; izgubljen, zapravljen čas nekoristno porabljen
// prosti čas s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga - b) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno za kaj: čas za povračilo dolga je pretekel; opravil je vse v prej določenem času; za prijavo je že skrajni čas; zadnji čas je, da to storiš; dali so mu čas za premislek; ni še čas za kosilo / obratovalni čas / vrnil se je o pravem času, ob času pravočasno
// trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; zaradi nezadostne hrane umre dosti ljudi pred časom prekmalu, prezgodaj
// delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; deljen, izmeničen delovni čas; osemurni delovni čas - c) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj: bo že prišel čas, ko bova obračunala; spregovoril je ob nepravem času, v ugodnem času; do koče smo prišli ravno pravi čas, potem se je ulila ploha; to ni primeren čas za obiske, učenje; takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas
// naš čas še ni prišel; njegov čas je minil / ekspr. čas je že, da poveste svoje pripombe potrebno, nujno je; čas je pozabiti stare razprtije - č) s prilastkom v teku dneva, leta: vsak dan odhaja ob istem času; čas košnje, čas največjega dela; v času glavne sezone; v času od zgodnje jeseni do začetka zime; poletni, zimski čas; predpustni čas; zdravnik mora k bolniku ob vsakem času kadarkoli
// vsak čas se lahko vrne kmalu, vsak hip
// pomlad je najlepši letni čas / z oslabljenim pomenom: v večernem času se je zrak prijetno ohladil zvečer; v času počitnic med počitnicami, o počitnicah - d) s prilastkom v življenju, bivanju: čas mladosti, staranja; v času zorenja
- 4. tudi mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: ta čas mi bo ostal za vedno v spominu; to je bil za narod usoden, odločilen čas; poznata se iz partizanskih časov; razvoj gospodarstva v povojnem času; v prejšnjih, davnih, starih časih; bil je eden največjih umetnikov vseh časov; v času okupacije, turških vpadov / to je nenavadno za naš čas sedanjost; tu je vse tako kot prejšnje čase nekdaj, v preteklosti
// za časa Rimljanov / v zadnjem času, zadnje čase si se zelo spremenil; prve čase je imela še nekaj upanja sprva; svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej
// razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju: danes niso časi za tako brezskrbno življenje; ni se mogel prilagoditi novemu času; za tiste čase so bile njegove ideje napredne; v teh časih tak človek ne more najti razumevanja; današnji, dobri, stari časi; težki, žalostni časi; pesn. grenki časi; ekspr. obetajo se mu zlati časi / gledališče je ogledalo časa; delo je napisano v duhu časa; odnesel ga je tok časa / ekspr. to so bili časi! dobri, imenitni
● odločite se, še je čas ni še prepozno; prišel bom, če mi bo čas dopuščal če bom imel čas; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; stavbo je že načel čas, ekspr. zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote; ekspr. bogu čas krasti lenariti; s klepetanjem si preganja čas se kratkočasi, se zabava; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; vidita se na redke, ekspr. svete čase malokdaj, poredkoma; ekspr. na, za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; iti, hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. že lep čas nismo videli dobrega filma precej dolgo; dolg čas dolg čas mu je dolgčas; ekspr. dolg čas prodajati dolgočasiti se; iz dolgega časa si žvižga iz dolgočasja; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja; kratek čas delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; slikanje mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; star. bliža se ji njen čas porod; redko svoj čas je preživel mirno svoje življenje; star. bolnik ima svoje čase obdobja, ko ga bolezen napade; vsako delo potrebuje svoj čas se ne da opraviti v prekratkem roku; njegovo delo v svojem času ni našlo razumevanja ob nastanku; bilo je ob tistem času, ko se mu je rodil otrok tedaj; toliko časa je delal, pa nima svojega kotička dolgo, daljši čas; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; kolo časa se ne more obrniti nazaj preteklost se ne vrne; knjiž., ekspr. bil je pravi otrok svojega časa človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. je na tesnem s časom ima zelo malo časa (za kaj); ekspr. za božji čas! izraža nejevoljo, nestrpnost; čas celi rane; čas prinese svoje po daljšem trajanju se stvari omilijo; pustimo času čas pustimo, da se stvari normalno razvijajo; vse ob svojem času; vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno; njegov odstop je samo še vprašanje časa moral bo odstopiti, samo ne ve se še, kdaj; preg. čas je zlato
♦ astr. sončni čas po Soncu merjeno trajanje; krajevni ali lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; fot. čas osvetlitve trajanje osvetlitve filma pri fotografiranju; aparat z več časi z napravami za uravnavanje trajanja osvetlitve; geogr. greenwiški čas; jur. čakalni čas; čas zastaranja; kem. razpolovni čas čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; lingv. čas gramatična kategorija za izražanje sedanjosti, preteklosti in prihodnosti glagolskega dejanja; sedanji, pretekli, prihodnji čas; prislovno določilo časa; tvorba časov; šol. učni čas trajanje pouka; šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čásih prisl. (ȃ) star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
časomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund; kronometer: gledati na časomer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ī í) - 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
- 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
častítljivost tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
če vez. - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
- a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
- b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje - a) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
- b) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
- c) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
- č) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
- 2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
- 3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno - 4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
- 5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
- 6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
- 7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: nehaj že s svojim večnim če!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebèr -brà tudi čèber -bra [čəb] m (ə̏ ȁ; ə̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode;
čeber za pranje z odprtino za odtok vode
● ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čêbul tudi čebùl -úla [uu̯; nenaglašeno tudi čəb] m (é ú; ȕ ú) nar. čebula: puliti čebul
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúla -e [tudi čəb] ž (ú) - 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica - 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlar -ja [tudi čəb] m (ȗ) - 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
- 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura;
čebulasta vaza
♦ arhit. čebulasta kupola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlček -čka [tudi čəb] m (ȗ) - 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
- 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlen -lna -o [tudi čəb] prid. (ȗ) nanašajoč se na čebulo: čebulni listi;
čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlica -e [tudi čəb] ž (ú) - 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
- 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúličast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlnat -a -o [tudi čəb] prid. (ȗ) po obliki podoben čebuli: čebulnat stolp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlnica -e [tudi čəb] ž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebúlov -a -o [tudi čəb] (ú) pridevnik od čebula: čebulova omaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čeljustáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal // govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čémbalo tudi cémbalo -a [če-] m (ẹ̑) muz. glasbilo, pri katerem ob udarcu na tipko kovinski jeziček brenkne ob struno: igrati čembalo;
koncert za čembalo in godala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čeméren tudi čméren -rna -o [prva oblika čəm in čem] prid., čemérnejši tudi čmérnejši (ẹ́ ẹ̄) ki je (navadno) slabe volje: čemeren človek;
fant je čemeren in zadirčen;
postajal je vedno bolj čemeren;
čemerna starikava ženica / čemeren obraz / čemeren jesenski dan; čemerno vreme neprijetno, pustočemérno tudi čmérno prisl.: gostje so se držali prav čemerno; mož ji je čemerno odgovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čemériti se -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čəm in čem] nedov. (ẹ́ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo;
kaj bi se čemerili, raje zapojmo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čemérnost tudi čmérnost -i [prva oblika čəm in čem] ž (ẹ́) lastnost čemernega človeka: težko ga je prenašati zaradi njegove čemernosti / čemernost deževnega dne // čemerno razpoloženje: čemernost se ga loteva; šala je pregnala čemernost čakajočih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čèp čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é) - 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo
// luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči - 2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
- 3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
česálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) - 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj - 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
- 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
- 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čèš [tudi čəš] prisl. (ȅ; ə̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli- a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi
- b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim
● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
četovódja -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik čete: četovodja v prvi svetovni vojni / četovodja in načelnik gasilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
činílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čistílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko;
hotelska čistilka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čitálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
človéčjak tudi človéčjek -a m (ẹ̑) človeški iztrebek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
človéški -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na človek 1—2:
- a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških likov; človeških žrtev ni bilo; tragična usoda neznanega človeškega bitja
- b) človeška dobrota, objestnost; upoštevati človeško dostojanstvo / to so pač človeške potrebe
- 2. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: paznik je bil s kaznjenci človeški; človeško ravnanje z živalmi / postal je bolj človeški / zanjo nima človeške besede
// knjiž. ki združuje v sebi vse, kar je pozitivnega v človeku: spoznal si njegovo človeško vrednost; v zaporu sta se razkrivala tovariški duh in človeška vsebina posameznika / presenetila ga je pisateljeva človeška toplina - 3. ki ima za človeka značilne lastnosti: bil je čisto človeški, vsakdanji / če gledamo nanj s človeškimi očmi, mu marsikaj lahko oprostimo
- 4. ekspr. ki ustreza osnovnim zahtevam, potrebam človeka: dobil je čisto človeško sobo; rad bi živel človeško življenje
● ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; preg. motiti se je človeško
♦ zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguineus
človéško prisl.: človeško čutiti, ravnati; po človeško govoriti; človeško pomembna vsebina; sam.: tudi v tem nečloveškem življenju se je prebudilo nekaj toplega, človeškega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čmeríka tudi čemeríka -e [druga oblika čəm in čem] ž (í) - 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla
- 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko
♦ bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čmeríkast tudi čemeríkast -a -o [druga oblika čəm in čem] prid. (í) ekspr., redko čemeren: čmerikast možak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čmeríkav tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čəm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek;
ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čmeríkavec tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čəm in čem] m (í) ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čmeríkavost tudi čemeríkavost -i [druga oblika čəm in čem] ž (í) ekspr. čemernost: na obrazu se mu je brala bolehnost in čmerikavost / polastila se ga je čmerikavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. - 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
- 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
// žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil - 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čohálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) - 1. redko čohalo: očistiti čohalnik
- 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čòp čôpa tudi čópa m (ȍ ó, ọ́) - 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop; v čope razdeljena dlaka; kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu
- 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof: čopi na zavesi; kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah
♦ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črêslar tudi čréslar -ja m (ȇ; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črêslast tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) - 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda
- 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje
črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čresleníca tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črêslo tudi čréslo -a s (é; ẹ́) - 1. posušeno smrekovo ali hrastovo lubje: kupoval je čreslo in hlode; hrastovo, smrekovo čreslo
- 2. usnj. zdrobljeno smrekovo, hrastovo lubje ali želod, ki se uporablja za strojenje: posipati s čreslom; strojen s čreslom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črêslov tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo
♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čretína tudi črétina -e ž (í; ẹ̄) nar. štajersko čret, čreta: s preslico in kalužnicami porasla čretina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čŕn -a -o stil. -ó prid. (ŕ) - 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček; obleka iz črnega žameta; plašč je črn; črna barva; črna obleka; črna šolska tabla; sivkasto, vranje, zamolklo črn; črn kot oglje, kot vrag; črno-bel vzorec; črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja
- 2. ki je temne barve: gost črn dim; na nebu visijo črni oblaki; črna prst; črne oči; čisto črn; gara ko črna živina zelo, hudo; ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno pivo, vino; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel
// ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez - 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi; črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo - 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond; preprečevanje črnih gradenj; nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji
- 5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; geogr. Črna gora; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna
čŕno prisl.: črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak
● ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko
čŕni -a -o sam.: črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnàv tudi črnjàv -áva -o prid. (ȁ á) redko modrikasto črn (od udarca): obraz je imel črnav, život pa je bil ena sama rana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnávka tudi črnjávka -e ž (ȃ) modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke;
iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnávkast tudi črnjávkast -a -o prid. (ȃ) redko poln črnavk: pretepli so ga, da je bil ves črnavkast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnikálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črnokálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko črnikalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črpálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor dela s črpalnimi napravami: vrtalci in črpalci nafte;
črpalec vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čŕt3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ) nar. krčevina, poseka: črti in lazi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
črtálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) - 1. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: pisati s črtalnikom
- 2. les. orodje za začrtavanje risov pri obdelavi lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čúdenje tudi čudênje -a s (ú; é) glagolnik od čuditi se: po dolgem čudenju so utihnili;
zdaj ni časa za čudenje in vpraševanje / knjiž. v njenih sinjih očeh je bilo čudenje začudenje // redko srčnost navda celo sovražnike s spoštovanjem in čudenjem z občudovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čúfati -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čustvováti -újem nedov. (á ȗ) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje;
zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim // preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabitičustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čvéka tudi čvêka -e ž (ẹ̑; ē) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ti si stara čveka, nikoli ne boš drugačen / je čveka, vse pove // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo je raznesel te čveke?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega: nič ne premisli, kar čvekne // reči, povedati: no, čvekni že kaj; gotovo bo kdo kaj čveknil o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
d [dé in də̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, d déja tudi d-ja (ẹ̄; ə̏) peta črka slovenske abecede: napiši d;
mali d // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči dd neskl. pril. peti po vrsti: odstavek d / 1. d razred
♦ gled. abonma reda D; med. vitamin D in D vitamin; muz. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
da vez. - 1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega
- a) glede na osebek: prav je, da si prišel; škoda, da zapraviš toliko časa
- b) glede na prilastek: nima navade, da bi se pritoževal; ni dvoma, da imaš prav; rada ga ima neglede na to, da je včasih poreden / publ. dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
- c) glede na predmet: bojim se, da je prepozno; omogočila mu je, da je končal študij; že vidim, da nimam sreče; pravim, da ga sploh ne poznam / z velelnim ali želelnim naklonom: saj sem ti rekel, da rajši počakaj; prosi, (da) naj mu dajo mir / raba peša, v vprašalnih odvisnih stavkih vsakega je vprašal, kaj da je in kam da gre
// navadno z veznikom ali prislovom za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli: odsvetoval je pot skozi gozd, češ da ni varno; posojilo da vrne v kratkem, pravi, zdaj pa da še ne more, ker da premalo zasluži; napadli so tudi radio, ki da oddaja dekadentno glasbo
- 2. v vzročnih odvisnih stavkih, za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: kesa se, da je tako ravnal; žal mu je, da se je spozabil
- 3. v namernih odvisnih stavkih, včasih v zvezi z zato za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: dala je otroku igračo, da bi ne jokal; sedel je, (zato) da bi se odpočil; prišel sem, da se pritožim; povedal sem ti zato, da se boš vedel ravnati
// s preteklim ali nedovršnim sedanjim časom za izražanje doseženega namena: ima delavce, da mu kopljejo temelje; najel je domačine, da so mu nosili živila - 4. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: nihče ga ne omeni, da se ne bi zraven nasmehnil; planeš v sobo, ne da bi potrkal / pomagaj rajši, namesto da gledaš; pol ure jima je minilo, da nista vedela kdaj
- 5. v primerjalnih odvisnih stavkih, v zvezi s kakor, kot, ko za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku: smeje se, kakor da se ni nič zgodilo / prime za kljuko, kot (da) bi hotel iti; noge ko da niso njegove
- 6. v posledičnih odvisnih stavkih, včasih v zvezi s tako, toliko za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka: menda sem se ti kaj zameril, da greš brez pozdrava mimo; zavriskal je, da je odmevalo od bregov; tako ga je udaril, da se je kar opotekel; toliko se je učil, da je zbolel / ekspr.: opekel se boš, da bo joj; v hribih je snega, da je kaj
- 7. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če bi: vse bi bilo lahko drugače, da nisem bila tako lahkomiselna / star., s pogojnim naklonom vse bi zapravil, da mu ne bi branila žena
- 8. knjiž., redko, v dopustnih odvisnih stavkih, včasih okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: trepeče, da sam ne ve zakaj
- 9. raba peša, v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, v kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: počakal sem, da se je odkašljal; gledala je za njim, da je izginil med drevjem dokler ni izginil
// minila so leta, da nisem bil doma (od)kar
// ne bo dolgo, da bomo pod svojo streho ko bomo - 10. nav. elipt., ekspr. za izražanje
- a) ukaza, želje: da mi pri priči izgineš; da ste mi zdravi / da bi te strela
- b) ugibanja, domneve: pa ne, da si bolan; fant, čigav si? Da nisi Jerajev
- c) začudenja, ogorčenja: da te vendar, kako si nališpana; pa ta da bi nas učil; da te ni sram; pa ti da greš in me pustiš na cedilu
- č) poudarjanja, pojasnjevanja: ne maram zanj, da boš vedel; da smo si na jasnem: tega ne trpim več; da ne pozabim, pošta je zate
- d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno; nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih
- 11. v zvezi z le, samo za omejevanje prej povedanega: tudi v naših tovarnah imamo iznajditelje, le da premalo; takoj pridem, samo da se oblečem
- 12. z oslabljenim pomenom, s prislovom za poudarjanje: baje da pride; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo; nemara da ga ne bo
● kako da si to naredil? zakaj; zastar. »kaj meniš, da je hudobija v krvi?« »To je da!« vpije Krjavelj (J. Jurčič) seveda; pog. če mi je všeč? Pa ja da seveda; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; star. žanjejo ves dan, dokler da zaide sonce dokler ne; elipt. predsednik težko da pride na sejo verjetno ne pride; pog. vino je toliko da ne zastonj skoraj zastonj; pog. toliko da je spregovoril, že so udarili po njem komaj je spregovoril; pog. pri nas je ostal vem da dve uri gotovo; vsaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dàh tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ) - 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah
// dihanje: zadrževati dah - 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi - 3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od dajalec: dajalka krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dajánje tudi dájanje -a s (ȃ; á) glagolnik od dajati: dajanje denarja;
brezobrestno dajanje posojil / dajanje krvi / dajanje injekcij; dajanje prve pomoči / dajanje zemlje v zakup / dajanje pripomb in kritik je zaželeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) - 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje
// dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena - 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
- 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
- 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
- a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
- b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
- 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
- 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira
// pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje - 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
- 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
- 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
- 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
- 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala
● šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
// prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dákel -kla tudi dákelj -na [kəl] m (á) majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar: dakel je dober jamar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dámjak tudi dámjek -a m (ȃ) zool. jelen z lopatastim rogovjem, Dama dama: čreda damjakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dán dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) - 1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni; od takrat je minilo štirinajst dni; pridem čez dva dni, čez teden dni; pred (nekaj) dnevi je odšel; večkrat na dan se oglasi; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu; dela vsak dan, vsak drugi dan; dan pozneje se je zgodilo; dan pred praznikom; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost
// pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami
// delovni dan delovnik
// rojstni dan
// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena - 2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. noč: dan je že; dan se daljša, krajša; dan se dela dani se; dan raste postaja daljši; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan; jesenski, pomladni dan; kot noč pa dan sta zelo različna
// ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo
// ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan! - 3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi; burni, veseli dnevi; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi
// slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dáncing -a [-nsi- tudi -nci-] m (ȃ) nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari;
plesati v dancingu;
neskl. pril.: dancing kavarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dauphin tudi dofen -a [dofên] m (ȇ) v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
davílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor davi, zadavi: davilca so ujeli kmalu po zločinu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil;
zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govoriladáviti se - 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
● ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede - 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debélec -lca [u̯c tudi lc] m (ẹ̑) ekspr., redko debel človek: prvi je debelec, drugi suhec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debelják tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak;
telovadba za debeljake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debélka -e [tudi u̯k] ž (ẹ̑) nar. belokranjsko koruza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debut -a tudi debi -ja [debí -ja] m (ȋ) prvi javni nastop, navadno umetnikov: mlada igralka je uspešno prestala svoj debut;
režiser se je izkazal s svojim debutom / to delo je njegov filmski debut; literarni debut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
debutírati tudi debitírati -am [debit-] dov. in nedov. (ȋ) začeti kako udejstvovanje, navadno umetniško, s prvim javnim nastopom: igralec je debutiral v naslovni vlogi Desetega brata / pisatelj je s tem romanom debutiral; debutirati kot režiser
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
decémvir tudi decemvír -a m (ẹ̑; ȋ) zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) - 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
- 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
- 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov
// (zakonski) mož: dobila je mladega deda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deformírati -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala;
slikar je deformiral obraze v grozljive spake;
les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiraldeformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
degenerírati -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) - 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira
- 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo
♦ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena
degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dehtênje -a [dəh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dehtéti -ím [dəh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) - 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
- 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dehtív -a -o [dəh tudi deh] prid. (ī í) knjiž. - 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči
- 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje
dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase vonj pečenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dehtívost -i [dəh tudi deh] ž (í) star. močna želja, sla: neustavljiva dehtivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
déiktičen tudi deíktičen -čna -o [prva oblika dejk-] prid. (ẹ́; í) ped., v zvezi deiktična metoda metoda demonstracije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dejánje -a s (ȃ) - 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje
// uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja - 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
- 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja
- 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem
- 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu
● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa
♦ rel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dejáti1 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) navadno kot deležnik na -l - 1. izraziti z besedami, reči: tako je dejal govornik v svojem govoru; dejala je, da pride jutri domov; saj ni tako hudo, je dejal nežno, priliznjeno; star. krasen dan, deje sam pri sebi reče, pravi
// po vsem tistem, kar smo dejali o njegovem delu, vidimo, koliko je storil povedali - 2. nedov. in dov. biti kakega mnenja; misliti, meniti: ljudje so dejali, da je prav ravnal; oče je dejal, da se je hči pomirila; starši so dejali, da se morajo otroci navaditi skromnosti / kaj boš dejala na to? kaj bi dejal, ko bi to vedel / o tebi smo dejali, da si lenuh in postopač
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z bi izraža- a) omejitev na samo osebni odnos do česa: človek bi dejal, da to ni mogoče; dejal bi, da ni res, kar praviš; star. saj mu ni, da bi dejal, nič do žensk
- b) stopnjevanje z dodatno trditvijo: z dopusta sem se vrnil svež in spočit, dejal bi, prerojen
- 3. nedov. imenovati, reči: dejali so mu Peter; pri hiši se je dejalo pri Ribičevih
● nekaj mu je dejalo, da naj ostane čutil je, zdelo se mu je, da je prav, če ostane; če bi to storil, bi lahko kdo kaj dejal imel kako neugodno pripombo, mnenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dejáti2 déjem dov., tudi dém; 2. mn. déjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; déj in dèj; dejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti denem: očeta so dejali na mrtvaški oder;
dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenjadeján -a -o star.: ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele; truplo je bilo v grob dejano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deklarácija -e ž (á) - 1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo
// ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le prazna deklaracija, če niso dane tudi možnosti; za mednarodno sožitje niso dovolj deklaracije o miroljubnosti in prijateljstvu - 2. navedba podatkov o pošiljki: deklaracija pošiljke
♦ ekon. carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; zgod. majska ali majniška deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deklaratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
- 2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ jur. deklarativna odločba odločba, ki ugotavlja obstoječe pravno razmerje
deklaratívno prisl.: ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) - 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev
// ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle - 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje
// pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet - 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle
- 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta
- 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deklétov -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od dekle: dekletova veselost je prehajala tudi na druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deklínica -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dél -a [tudi deu̯] m (ẹ̄) - 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
- 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
- 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
// z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini - 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
délati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno, težko delati; na roko delati ročno; učiti otroka delati; dela kakor za stavo, ko mravlja, ko nor; dela kot črna živina / zelo je delal, da je naredil v tako kratkem času se je trudil
// navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delati / delati proti okupatorju; dela za narod; dela z mladino / dela pri društvu, v organizaciji / delati za odpravo zaostalosti, v korist človeštva
// navadno s prislovom izpolnjevati, opravljati kako nalogo: novi odbor slabo, uspešno dela; novi člani ne delajo tako, kot se je od njih pričakovalo; nekatere naše organizacije sploh ne delajo / pog.: avto mu dobro dela; vse naprave odlično delajo delujejo - 2. opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka: ugotoviti, koliko ljudi dela v industriji, kmetijstvu; dela v rudniku, v tovarni / dela pri črpalni napravi, pri odpremljanju blaga; dela v sprejemnem oddelku; dela kot skladiščnik / pog. nekateri otroci še hodijo v šolo, drugi pa že delajo so zaposleni; delati honorarno, priložnostno / v službi dela dopoldne in popoldne; dela osem ur dnevno
// imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela: delati s kemikalijami; knjižničarji delajo s knjigami / pog. nerad dela z ljudmi - 3. preh., s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: delavci delajo malto; delati dopis sestavljati; delati nov most čez reko graditi; več strokovnjakov dela načrt za novo cesto; delati nalogo pisati; razstavo smo delali dva dni; začeli smo delati temelje stavbe; delati cesto s stroji; delati jamo z lopato; publ. dela na slovarju sestavlja, dela ga
// dal je delat plašč; vaša obleka se že dela / pri rezanju je delala velike kose
// proizvajati, izdelovati: tovarna dela le športne čevlje; delati električne aparate za izvoz; delati stroje / v Idriji delajo čipke; pozimi delajo drva; ekspr. delati verze / ona dela dobro pecivo
// pridobivati, napravljati: gumi delamo iz kavčuka; vino se dela iz grozdja - 4. preh. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh: zgodaj zjutraj raznaša časopise, to dela vsak dan; vse dela prizadevno, z veseljem / poglej, kaj delajo otroci na dvorišču; zmeraj kaj dela, da moti druge; klepeta s sosedi, to dela najraje / delati zla dejanja; delati dobro
// z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: delati čudeže; delati korake korakati; delati grehe grešiti; delati izpit, maturo; delati kompromise, napake; delati kupčije kupčevati; delati nemir; delati šale šaliti se; delati zločine - 5. biti dejavno udeležen pri nastajanju česa: tanke pete delajo jamice v parketu; veter dela valove; na tem mestu voda dela brzice / drevo dela senco; glivice delajo tanko prevleko na siru / rože delajo popke poganjajo; solata dela glave / glasove delamo z govorilnimi organi
// dajati čemu kako lastnost, značilnost: ta frizura jo dela mlajšo, kot je v resnici; neprestano deževje je delalo bivanje na morju manj prijetno; moderna dekoracija dela dvorano zanimivo; delati kaj toplo; delati kaj bolj lepo lepšati
// pog. alkohol ga dela čisto zmedenega / dela mu žalost, veselje; dela si iluzije, upe / otroci mu ne delajo časti - 6. s širokim pomenskim obsegom biti v delovnem stanju: prezračevalne naprave so delale neprestano; vsi motorji delajo so v pogonu; srce mu je začelo delati utripati, biti
// za stranke delamo od desete do dvanajste ure; pošta ne dela; uredništvo danes ne dela; skupščina med počitnicami ne dela ne zaseda; nekatere tovarne zaradi stavk ne delajo ne obratujejo
// pog. učinkovati, delovati: strup je začel hitro delati - 7. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: grdo dela s knjigami; rad bi videl, kako bo delal z njo; ne smemo tako delati z maternim jezikom; z njo dela kakor s cunjo / delaj, kot misliš, da je prav; zmeraj dela po vesti; delati v skladu s predpisi
● delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; dela mu druščino, družbo je z njim, da ni sam; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; on dela razlike ne ravna z vsemi enako; žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede; v tej stvari ti ne bomo delali sile te ne bomo izsiljevali; pog. to mi dela skomine vzbuja želje; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; bil je mož, ki je delal zgodovino je odločujoče posegal v zgodovino; delati moram še po urah po končanem delovnem času; popoldne ne mara delati po urah za plačilo, ki je odvisno od porabljenega časa; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti; preg. kdor ne dela, naj ne je; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; vaja dela mojstra
♦ fiz. oddajnik dela s frekvenco 20,003 megahertza; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; šport. delati stojo stati na rokah
délati se - 1. biti v stanju nastajanja: bula se mu dela na vratu; ivje, led se dela; na cesti se delajo jame, razpoke / dela se velika škoda nastaja
// dan se dela dani se; mrak se dela mrači se; tema se dela temni se
// fant se dela se duševno in telesno pozitivno razvija - 2. kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: dela se bolnega tudi bolan; dela se gluhega, imenitnega, skromnega; pog. kaj se boš delal važnega, saj vemo, kako je s teboj; dela se junaka; dela se ji prijateljico; samo dela se, da spi; delal se je, kot da ni opazil
● pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; ekspr. ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko; tako je lačen, da se mu delajo pajčevine v želodcu zelo
deláje star.: zaprl je oči, delaje se, kakor da bi spal
delajóč -a -e star.: stopal je, delajoč dolge korake
délan -a -o: film je delan po znanem gledališkem delu; doma delano blago; delano vino umetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
délce -a s (ẹ̄) ekspr. manjše umetniško, literarno delo: to je njegovo prvo delce;
izvajali so tudi zelo zanimivo glasbeno delce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
delén -a m (ẹ̑) tekst. volnena, včasih tudi bombažna tkanina, navadno za ženske obleke: halja iz temno modrega delena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
délež -a m (ẹ̑) - 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine
// publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del - 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali
● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen
♦ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri glavnici kake gospodarske organizacije ali podjetja; jur. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deléžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) - 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička
- 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
délo -a s (ẹ́) - 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to - 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole - 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu - 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine - 5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
- 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost
// iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku - 7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
- 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
delovíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se dela, zlasti fizično: brigada je odšla na delovišče;
gozdna, gradbena delovišča;
nesreča na delovišču / tudi na deželi so ustanovili več manjših kulturnih in znanstvenih delovišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
délta2 -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) četrta črka grške abecede: gama, delta [δ]délta neskl. pril. četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; metal. delta zlitina zlitina bakra, cinka, železa in svinca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
demokracíja -e ž (ȋ) - 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije
♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov - 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije
- 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
démon tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) - 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni - 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
demonstratív tudi démonstrativ -a m (ȋ; ẹ̑) lingv. kazalni zaimek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
denáren -rna -o prid. (ā) - 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki
♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi - 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši
denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
denárništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli: tudi njegov sin se je posvetil denarništvu;
dvigniti denarništvo na višjo raven;
sodelovali so vodilni teoretiki in praktiki s področja denarništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dendrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
departma -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m (ȃ) - 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja
- 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
departmajski tudi departementski -a -o [-tmájs-] (ȃ) pridevnik od departma 1: departmajske volitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
depilácija -e ž (á) kozm. začasna odstranitev dlak s kože: v kozmetičnem salonu opravljajo tudi depilacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dêrbi tudi dêrby -ja [-bi] m (ȇ) - 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi
- 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma
♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton d: za desom je pavza;
neskl. pril.: Des-dur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desén tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni;
karo desen;
prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desenatêr in desinatêr tudi dezenatêr -ja m (ȇ) tekst. risar vzorcev za tkanine: šola je vzgojila mnogo desenaterjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desenírati -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmetedeseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deservíranje -a s (ȋ) gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desét desêtih štev. (ẹ̑ é) - 1. izraža število deset
- a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri
- b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev
♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori
// neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset
- 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgo
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desétek tudi desêtek -tka m (ẹ̑; ȇ) - 1. star. desetina: niti desetek tega ni ostalo / korakala je pred desetkom deklet
- 2. nar. štajersko pristojbina, ki se plača ob prevzemu zapuščine ali ob prodaji, nakupu nepremičnin: plačati desetek in cenilno komisijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desétkraten tudi desétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo;
desetkratna vrednostdesétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
desiderátum in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m (ȃ) knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deskà -è in dèska -e [dəs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ə̄) - 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
- 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
- 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo - 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu
// žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec - 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
detájl -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle;
dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk;
spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / žarg., alp. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri
♦ gled. režijski detajl režijska domislica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
detektívka -e ž (ȋ) - 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka
- 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6644 zadetkov.