Tiskanje

a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄

] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

abronek m, F2, pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ahker m, F5, menianum, -ni, en ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergula, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajd1 m, F2, gentes, Aidje: tudi eniga rodá; gentilis, Aid, Aidjoṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajdjovski prid., gentilitius, -a, -um, Aidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.-C., Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ájs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

akel m, F4, hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onis, en akel, ena kluka; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Aleksandro ab Aleksandro cit. pril. osebno lastno ime Alessandri: Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia imenovani (III, 460) ǀ Alexander ab Alexandro pishe, de Liſimacus je imel eniga pſſa (IV, 422) → Aleksander 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

alftrati nedov., capistrare, tudi uṡdati, alftrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

almara -e ž omara: te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

aloes sam. m ♦ P: 1 (DPr 1580); sam. m tudi neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Amalteja -e ž osebno lastno ime Amalteja: Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

amen medm. amen: Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

andoht ž, F4, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; devotio, andoht: tudi obluba; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

annales cit. mn. letopis: Kateru tudi poterdio Annalles im. mn. S. Franciſca (III, 352) ← lat. annales mn. ‛letopis’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

antīčən, -čna, adj. antik, Cig. (T.); (tudi rus.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Antiòhija tudi Antiokíja -e ž Antiohija: Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie KŠ 1771, 157; odnet pa vu Antiokío Pizídie KM 1796, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Antitodus m osebno lastno ime Antitod (?): Hualio tudi mozhnu peld eniga Trobentaria, kateriga Antitodus im. ed. salu lepù je bil ſmalal (III, 573)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Apeles -a m osebno lastno ime Apel: zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

apotę̑karica, f. 1) die Apothekerin; — 2) eine Art Birne, (tudi: mohorica), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

arcat m, F13, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -tri, en arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -ci, oṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ci, ozhy arzat; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

arhángjel in arkángjel -a tudi arhángjeo -ela m arhangel: Miháo Archangyeo KŠ 1771, 758; Angyelje i Arkangyelje KM 1783, 92; Gábriel Archangyel BKM 1789, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Àuersberg -a m Auersberg: Na Horvatskom szta tüdi szrecsna bilá Dráskovics ino Auersberg proti Törkom KOJ 1848, 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

avba ž, F9, capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinale, ena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiara, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; (nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

balena ž, F3, leviathan, ena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bana ž, F4, labrum balneatorium, bana ṡa ṡkopanîe; ſolium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena; vannus, -ni, vejalniza: ena bana

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bandéra, f. = bandero, die Fahne; — tudi: bandę́ra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

barȋł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

barka ž, F59, corbita, -ae, ena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselus, ena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navis, jarbolu v'barki, v ladji; naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -vis, ladja, zholn, barka; ratis, -tis, ladja, floṡ, barka; rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietes, barke, ladje; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

baroka ž, galericulum, en klabuzhizh, kapiza: tudi ena baroka s'laſſy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȃrvati, -am, vb. impf. färben, Cig., Jan., nk.; rdeče, črno b., tudi: na rdeče, črno b., Cig.; b. se, sich schminken, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

batica ž, F5, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena batiza; scutum, -ti, tudi ena batiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bátrivitel -a tudi bátriviteo -ela m tolažnik, hrabritelj: O, batrivitel ſzvéti Düh SM 1747, 56; bátriviteo Dujh ſzvéti KM 1783, 229; Vu szmrti nas bátrivitel BKM 1789, 70; Szvéti Duh nas bátrivitel BRM 1823, 87; V-szmrti nam je bátrivitel KAJ 1848, 6; Nejmamo bátrivitela SŠ 1796, 43; obvzétom Szrdcz tú'zni bátriviteli KAJ 1848, 9; Angele bátrivitele KAJ 1848, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bedríti se, -ím se, vb. impf. hinken, C., (tudi hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹ̑g 1., m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.-C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.-C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹljavína, f. 1) = weiße Wäsche, Brdo (Gor.); — 2) der Splint, Črniče (Goriš.); — 3) coll. Kukuruzschalen, BlKr.; — tudi bẹljȃvina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Benečan -a m prebivalsko lastno ime Benečan: ſe hualio … Benezhani im. mn. s' tem ſrezhnem levam (III, 259) ǀ Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom daj. mn. je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum (IV, 162) ǀ ampak tudi Benezhanam daj. mn. vſame tu Krajleuſtvu Negroponte (IV, 162) Mišljeni so državljani Beneške republike; → Benečija, → Benetke, → Venetus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

benjamin m ljubljenec: S. Bernardus je bil Beniemin im. ed. Mariæ Divize (III, 456) ǀ ſe more od S. Bernarda rezhi, de je bil tudi Beniamin im. ed. Chriſtuſa JEſuſa (III, 457) Metaforično iz → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

berek [bérek] (bereg) samostalnik moškega spola

močvirje, stoječa voda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bèsen tudi béjsen -sna -o prid. besen: Dühös, bejszen KOJ 1833, 154; bejszni rod poganſzki BKM 1789, 321; kakti bejsznoga psza KOJ 1845, 97; dvá vragometna beſzna jáko KŠ 1771, 27; odvrni kraj od náſz ete bejſzni ſzvejt KŠ 1771, 831; bráni odvſzej bejſzni KŠ 1771, 844

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

betegǜvati -ǜjem nedov. biti bolan, bolehati: szamé tüdi betegüjejo KOJ 1845, 107; gda bi oni betegüvali TA 1848, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋčək 4., -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče-Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bion m osebno lastno ime Bion: kar je nekadaj Bion im. ed. Philosophus djal (I/1, 126) ǀ Ta Modri Bion im. ed. tudi ſe je shpot dellal is takorshnih (III, 258) Bíon iz Borístena, Βίων (pribl. 300–pribl. 250 pr. Kr.), filozof mlajše kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Birinus m osebno lastno ime Birin: Hyacintus, Franciſcus de Paula, Martinianus, inu Birinus im. ed., kateri tudi pres zholna ſo ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali (II, 121) Sv. Birín (umrl 650), škof, misijonar v Britaniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋrja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.), GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

biróuv tudi biróv -a m sodnik: szo sze pandurje i birôv vöpopascsili AIP 1876, br. 2, 8; Birouvi obtou'so KOJ 1845, 50; szodczi (birouvi) naznánye dani bio KOJ (1914), 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋstahar, interj. s to besedo se konji na levo ravnajo; (pravi se tudi: bistahor, Kr.; bistahare, Št.); — prim. bav. wiste her! wist! (istega pomena).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

biti2 bijem nedov. tolči, biti: cell dan shlishimo ſgonit, inu ure biti nedol. ǀ ſakaj vſe skuſi bye 3. ed., inu tepe otroke ǀ kakor Muſikonti s' roko bye 3. ed. ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke bijeio 3. mn., aku hozhemo de bi lepu pele

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bívati, -am, vb. impf. zu sein pflegen, Kras, Pivka-Levst. (Glas.); ta pot biva slaba, Notr.-LjZv.; brez dvojbe biva tako tudi drugod, Navr. (Let.); ta trava biva po stenah, kommt vor, Pivka-Erj. (Torb.); — zu geschehen pflegen, C.; kadar biva to poslednje, in diesem letzteren Falle, DZ.; — existieren, Cig. (T.); — sich aufhalten, wohnen, Cig., Jan., nk.; tam sem bival, Reška dol. (Notr.); — werden: slanica biva vedno gostejša, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blágo -a tudi blagó tudi blagóu -á s premoženje, lastnina: nai nyegovo blágo pri nyem oſztáne TF 1715, 16; kako tou blagou TF 1715, 29; nyegovo laſztivno blágo KŠ 1754, 61; k naſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; kákſe je blágo odicsene ſzkrovnoſzti KŠ 1771, 605; kaj ga nadevſzejm blágom poſztávi KŠ 1771, 83; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Naj ſze ne radüje niscse ſzvojemi blági SŠ 1796, 89; Mou'z zmo'zem vu blági BKM 1789, 419; Z-ſzvetzkim blágom csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; 'snyihovim blágom KOJ 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561
blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283
blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9
blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blédenje, n. 1) das Irren, Dict.-Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blę́kniti,* blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6
blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bližnji prid., F13, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed; agnata, blishnîa, od ozheta tetta; agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognata, tetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineus, rodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitas, ſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -um, bliṡhnî; proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid

bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh

najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid

najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blóden tudi blóuden -dna -o prid. bloden, zmeden: blouden brat KOJ 1845, 94; ki povrné grejsnika zbloudne nyegove pouti KŠ 1771, 754; Kak blodne ovczé ſzmo BKM 1789, 46; pout i bloudni lüdi BKM 1789, 244; blôdne vcsio BRM 1823, 38; Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; na porob dao Blôdnim spotlivczom KAJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blodjenjé -á tudi blóudjenje -a s zmota, zabloda: Bloudjenje ſto razmi KŠ 1754, 73; I vſzacskovoga blodjenyá BKM 1789, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blódnik tudi blóudnik -a m blodnik: je bloudnik poſztano KM 1796, 9; Kelki blôdnik jocse KAJ 1848, 31; V-blôdniki trák vere netim KAJ 1848, 272; voditel blôdnikov KAJ 1848, 48; I blôdnikom vremen nihás KAJ 1848, 23; Blôdnikom pot i ſzvecsa BRM 1823, 37; Povrni blôdnike KAJ 1823, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blódnost tudi blóudnost -i ž zmota, hudobija: Da ne bodo vmeni bloudnoſzt BKM 1789, 128; bloudnoſzt KOJ 1845, 175; Blôdnoszt nepotere nyega vere KAJ 1848, 10; Scséjo náſz zapelati vbloudnoſzt KŠ 1754, 174; od vſzáke blôdnoszti BRM 1823, 2; ſzpádnejo vu bloudnoſzt KŠ 1771, 442; naj zbloudnoſztyov ti hüdi vö ne ſzpádnete KŠ 1771, 723; Ah nori! ſzlejpa bloudnoſzt KM 1783, 286; Kossuth za Deákovo blôdnoszt právi AIP 1876, br. 3, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bobčə̀k, -čkà, m. dem. bobek: tudi bȏbčək, -čka, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bobǫ̑v,* adj. Bohnen-: bobov cvet, bobova slama; boljša bobova slama, nego prazne jasli, = besser etwas als nichts, Cig.; tudi: bóbov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bòdikaj tudi bòjdikaj prid. neskl. slab, hudoben, ničvreden: niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; toga bodikaj csloveka AIP 1876, br. 6, 6; za tejlo pa pri bojdikaj mazeczaj KOJ 1845, 10; z vmárjajoucsimi bojdikaj lüsztvami KOJ 1848, 71; Mésnike pa na teliko za bojdikaj dr'sali KOJ 1848, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bodóust -i ž navzočnost, bivanje: Tvoja zmenom bodouſzt, ſzpune vüpaznoſzti SŠ 1796, 85; najzvejsztsenoga dogoványa v-accusativusi bodouszt KOJ 1833, 58; Geto dugoványi zvün bodouszti tüdi ládanye priszvájamo KOJ 1833, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogajoči sam., parentes, ty ſtariſhi: tudi ty bugajozhi, pokorny

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogástvo tudi bogátstvo -a s bogastvo: pogine vſzáko bogáſztvo SM 1747, 82; Bogásztvo je nesztálno BKM 1789, 15; vkanenyé bogáſztva zadavi to rejcs KŠ 1771, 43; Na proszim bogatſztva BRM 1823, 130; Neproszim te ni bogátsztva KAJ 1848, 19; I nej vu bogátsztvi BRM 1823, 17; kak vu vszem bogátsztvi TA 1848, 99; zemlo ſzi napuno ſztvom bogáſztvom BKM 1789, 156; pren. Bogátsztvo, veszeljé v-Tebi BRM 1823, 10; mojega blá'zenſztva bogáſztvo KŠ 1754, 236; Po bogásztvi tvojega blá'zenſztva KM 1783, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bógaten tudi bógoten -tna -o prid. ubogljiv: Engedelmes, bôgaten -a -o AIN 1876, 23; naj je samo ono [dête] bôgotno BJ 1886, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogméčiti tudi bojhméčiti -im nedov. zaklinjati se, bogme govoriti: Nepriszégaj, nebogmêcsi KAJ 1848, 191; Csi za vſzákoga dugoványa volo bojhmécsemo KŠ 1754, 17

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

boh m, succidia, ſvinṡka ſlanina ſuha: tudi bóh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bojovanje s, F7, certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; procinctus, -a, -um, dobru perpravlen k'bojovanîu; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe; pugnacitas, bojovanîe; pugnaciter, s'bojovanîam; stratagema, -tis, ena kúnṡht tega bojovanîa, ali voiṡkovanîa; velitatio, s'lahkim oroṡhjem bojovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bojováti -ǜjem nedov. bojevati se: prouti törki bojovati KOJ 1845, 59; pa bi tudi rad dale bojovao KOJ 1848, 99; neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46
bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bojovati se nedov., F10, agonitari, ſe bojovati; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bolhin prid., molybdena, -ae, tudi bouhina ṡiel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

boljši2 prid. primrk. ♦ P: 21 (TE 1555, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, TkM 1579, DBu 1580, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); prid. primrk., tudi nepregib. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȏrəc 2., -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bòš, adv. ja freilich (iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bóuganje tudi bóganje -a s uboganje: ſtero bi ne delalo Kriſztus po meni na boganye poganov KŠ 1771, 482; Ar vaſega bouganya gláſz KŠ 1771, 485

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bóugati tudi bógati -am nedov. ubogati: bole trbej Bogá bougati KŠ 1771, 355; vcsi me glász právde Bôgati KAJ 1848, 175; koga vöter i mourje bouga KŠ 1771, 114; roditele li na teliko bougamo KŠ 1771, 822; i bougajo ga KŠ 1771, 194; ki ga radi bôgajo BRM 1823, 6; te nebôgajo KAJ 1848; bougala de váſz KŠ 1771, 228; Ali nej ſzo vſzi bougali KŠ 1771, 471; je je nêbôgala KAJ 1870, 8; Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8
bogajóuči -a -e ubogajoč: nepremisleno bougajoucs KOJ 1848, 33; Ta modrouſzt pa je bougajoucsa KŠ 1771, 750; Nyega rêcs bôgajoucse KAJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bǫ́žati (dodatek k slovarju), dodaj v 1. v.: tudi: bǫ̑žam, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

branjenje s, F5, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; praepedimentum, -ti, ṡmota, branenîe, ṡabava, ṡapreshenîe; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe: ṡagovorjanîe; renixus, -us, ṡuparſtanîe, branenîe, vpiranîe; tuitio, -nis, branenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.-Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brekínja, f. = breka, C.; — tudi hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brémce, n., Bes., pogl. bremence; (prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.-Jarn. [Rok.], nam. bremce).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brèmen -a tudi brème -na s
1. breme, tovor: Csi vidis, ka bremenom le'zi onoga oſzeo, ſteri tebé odürjáva KŠ 1754, 52; moji greihi kakti edno 'zmetno breme te'zijo me KŠ 1754, 241; i bremen moje je leihko KŠ 1771, 37; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; Ar tá denem bremen moje KŠ 1754, 261; Ar na ſteroga bremen nakláda SŠ 1796, 94; zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1771, 536; Ar 'zmetna i neprenoſena bremena vkü vé'zejo i lidém na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Grejhov bremen me vmárja KŠ 1754, 255; Zlejhkouti me od greijhov moji bremena KŠ 1754, 232; od greihov nyih bremena SM 1747, 68; zdihávam pod grejhov moji bremenom KŠ 1754, 229
2. težava, nadloga: Tu sze zlehkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; ka odtoga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Toga ſzvejta breme, Vzéo na rame BKM 1789, 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brenta ž, F4, cuppa, en pehar ẛa pytje: tudi ena brenta; fiscella, brenta, koynṡka korba; lacus, -ci, Jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brẹ́zən 2., -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.-Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik (Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.-Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Brida -e ž osebno lastno ime Brida: nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida im. ed. ǀ Kakor ozhitnu ſam Christus enkrat S. Bridi daj. ed. je dial ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido tož. ed. ſagvishala Irsko ime Brigit se skrajšano glasi Brid, kar se ohranja tudi v agl. Bride, frc. Bride in nem. Britta; → Brigita, → Brigida.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bridkost ž, F12, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; asperitas, bridkúſt, kiſſilost; bosra, v'nuji, inu britkuſti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali v'nuji biti; paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela, bri[t]kúſt; torsio, -onis, martranîe, britkúſt; tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ẛadéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bridkost -i ž bridkost, žalost: britkoſt im. ed. ſe je ugmerala ǀ porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti rod. ed. ǀ pres ſtraha, inu britkuſti rod. ed. ǀ shpot, inu britkoſt tož. ed. bosh imela ǀ kaj s'eno britkost tož. ed. bote imeli ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust tož. ed. ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio or. ed. ijh shpishajo ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio or. ed. tega terdiga terpleina ǀ bosh skusil takorshne britkosti tož. mn., kakorshne nikuli nej ſi skusil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brínovina, f. das Wacholderholz, Cig.; tudi: brinovína.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brìtko tudi brìdko prisl. bridko, žalostno: szo lüdjé tak szpohüjsali, da szo sze nyé vsze szoszedcsine bridko tou'sile KOJ 1845, 3; britko vcsinijo KŠ 1771, 784; Keserü bridko AIN 1876, 32; i britko je oſztaviti Goſzpodna KŠ 1754, 75; joukao ſze je britko KŠ 1771, 249

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

britof m, F4, caemiterium, britof; carnarium, meſniza: tudi na britoffi koſtniza; coemeterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; sepulchretum, en britof poln grobou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

britva ž, F2, chirotheca, rokoviza, tudi ene nuṡhnize ẛa britve; novacula, -ae, britou, britva

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

briul [

] (friul) samostalnik moškega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brivəc, -vca, m. der Barbier; tudi: brȋvəc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brkarȋja, f. = brkljarija, M.; tudi pl. brkarije, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brnjọ̑k, m. der Käfer, (tudi: brnjuk), C.; — prim. brneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bròjiti -im nedov. šteti: Na sztênnoj tábli je tüdi brojiti i rovatati mogôcse KAJ 1870, 9
brojéči -a -e ki šteje: Brojécsi skolnik KAJ 1870, 155

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bronov prid., trulla, -ae, tudi ena bronova ṡa vodó poſſoda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.-Erj. (Torb.), Brežani (Ist.)-SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

br̀r̀bati tudi bèrbati -am nedov. drezati: Preci tak zacsne v-Ottokari vszáko dób berbati KOJ 1848, 39; v-sztároj kat. vöri brbati KOJ 1845, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brst m, F3, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemmascere, berſt, ali popke gnati; profere groſsos, berſt naprei gnati, pognati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo-Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Brtàlan tudi Bertàlan -a m Jernej: Filip i Brtalan KŠ 1771, 31; Andráſa Filipa i Brtalana KŠ 1771, 110; Szvéti Bertalan KM 1783, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brumen -mna prid. vrl, dober, kreposten, pobožen: on je en dober, inu brumen im. ed. m zhlovik ǀ zhloviK nej ta Kubrumen +im. ed. m, pravizhin, inu bogaboyezh, de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi nemogal ratat ǀ ta brumni im. ed. m dol. Gospud kunshtnu odgovorij ǀ Ie rejs, de brumna im. ed. ž, inu lepa je bila tudi Rebecca ǀ ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga rod. ed. m Ioſepha ǀ molitva te brumne rod. ed. ž shene ǀ timu brumnimu daj. ed. m, inu pravizhnimu zhloveKu, nihdar mu nebo Kruha premanKalu ǀ je bil perpravil gauge sa tiga brumniga tož. ed. m ži. Mardoheuſa ǀ Vprashajte to brumno tož. ed. ž ſusanno ǀ s'kuſi brumnu tož. ed. s shiulejne ǀ zhes ſvoje grehe ſe je bil sgreval, inu brumenu tož. ed. s ſvetu shivejne potle je pelal ǀ Berſabea s' ſvojm brumnem or. ed. m Joſepham ǀ nad to brumno or. ed. ž sheno Suſanno ǀ s' enem brumnem or. ed. s shiveniam ǀ Set, inu Iaphet sta brumna im. dv. m ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni im. mn./dv. m, inu nedolshni, kakor dua Angelza ǀ vidimo de ty brumni im. mn. m so sapusheni ǀ So brumne im. mn. ž tvoje Hzhere ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom daj. mn. shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ v' mej brumnimi or. mn. primer.> dokler nej ſi nezh brumnishi im. ed. m, kakor je bil Henricus ta panani Engelenderski krajl ǀ ony ſo veliKu brumnishi im. mn. m, KaKor ſi ti presež.> S. Gothard, je bil … v' mej brumnimi ner brumnishi im. ed. m ǀ umadeshe te ner brumnishi tož. mn. ž, inu ner nedolshnjshi persone ← srvnem. vrum ‛vrl, koristen, pobožen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brumno prisl. vrlo, dobro, krepostno, pobožno: Leta kateri ſe Boga boij, bode gvishnu njega s. s. Sapuvidi dershal, inu brumnu, ter pravizhnu shivel ǀ Na tem cilu nemamo zviblat, de ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij ǀ ta kateri vuzhij ſvojga ſynu brumnu, pravizhnu, inu bogoboyeziu shiveti ǀ lepu, brumu, inu ſvetu imate shiveti → brumen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brumnost ž, F10, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; aequitas, -tis, pravizhnoſt, ſpodobnoſt, brumnost; bonitas, dobruta, brumnoſt; castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt; honestas, brumnoſt, poſhtenîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; probitas, brumnoſt, dobruta; sanctimonia, -ae, sanctitas, -tis, ſvetúſt, brumnoſt; simplicitas, preproṡzhina, brumnost, bruma; synceritas, brumnoſt, riſnizhnoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brusen prid., cotaria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brusnica ž, cotaria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brv ž, F3, fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi: tudi bervy, ali ganki v'barki; placa, -ae, ena berv zhes vodó; trames, -tis, ena ovinkaſta ſteṡa: ena berv zhes potok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse (mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕzdica, f. dem. brzda; tudi: brzdíca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Soška dol., Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȗkve, -kəv, f. pl. das Buch; tudi: búkve.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bula ž, F3, panus, -ni, ena biṡgauka, ali bula; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

búliti 2.,** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Bura m osebno lastno ime Bura: Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

burfelj m, F8, alea, burfli; astragalismus, ygra s'burfli; fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe burfli v'ygri mèzhejo; plistobolinda, ygra s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo burfli

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bzèkanca tudi bzèkanica -e ž brizgalka: Fecskendezö; bzekancza KOJ 1833, 156; Vizipuska, spriczkanicza, bzekanicza KOJ 1833, 183

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

c m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

calcedonius m, onyx, onychis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateriga eni imenujejo Calcedonius

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cę́h, m. die Zunft, die Innung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: cèh; iz nem. Zeche.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cehati nedov., F5, compotare, zèhati; epulari, tudi zehati, ſe goſtovati; frangere mero morantem diem, cél dán per vini ſedèti, inu zehati; popinari, zehati, pyanzhovati; potiture, vſeṡkuṡi pyti, pyanzhovati, zehati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

céili tudi cêli -a -o prid. cel, ves: czêli ſzvêt BRM 1823, 3; cêli dén KAJ 1870, 8; Cêli dén AI 1878, 7; czeili den TF 1715, 46; czeili Red SM 1747, 50; czeiloga kerſchánſzkoga návuka TF 1715, 10; cejlo i csiſzto dr'záno KŠ 1771, A2b; oſztáne czejlo BKM 1789, 20; Lübi zceile Düſſe TF 1715, 18; z-czejle Europe KOJ 1848, 10; na czejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; vczeilom naſſem ſitki TF 1715, 12; po czejloj gmajni KŠ 1754, 195; nad czejlov zemlouv KŠ 1754, 95; tejla lejpa czejla SŠ 1796, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

céjna tudi céna -e ž cena, vrednost izražena v denarju: ſzreberni pejnez czejno KŠ 1771, 93; grob, ſteroga je küpo Ábraham zcejnom ſzrebra KŠ 1771, 360; Cêna zvéz. 24 kr. KAJ 1870, 3; cêna 3 frt 40 kr. AI 1875, kaz. br. 8; na visiso cêno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; pren. stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; Csi je Kriſztus czejna odküplenyá KŠ 1754, 114; ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; czejna drága BKM 1789, 101; Zdrágov czejnov BKM 1789, 294

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́ləc, -łca, m. 1) = celak, Mur.; — 2) unbetretener, pfadloser Schnee, C.; po celci v cerkev iti, Mur.; celec gaziti, vzhŠt.; — 3) unversehrtes Osterei, Z., Mik.; — 4) = žilnjak, der Spitzwegerich, die Hundsrippe, (plantago lanceolata), C.; — tudi: der Wundwegerich, die Brunelle (prunella vulgaris), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́liti, -im, vb. impf. 1) heilen (trans.); rane c.; — c. se, verheilen, zuheilen: rana se celi; — 2) integrieren (math.), Cig. (T.); tudi cẹlíti, cẹ́lim, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

celó tudi celóu tudi cilóu prisl.
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

celtec m, trochiscus, -ci, tudi taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cemènt, -ę́nta, m. prah, ki z vodo zmešan daje tudi v vodi stanovitno malto, der Cement.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́niti, -im, vb. impf. den Preis, den Wert einer Sache bestimmen, schätzen; sto goldinarjev ceniti kravo; škodo c.; blago komu predrago c., jemanden überhalten; toliko ceni, da je izgubil, so hoch rechnet er seinen Verlust, Cig.; — schätzen, achten: cenjen, geschätzt (v naslovih) nk.; — tudi: cẹníti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ceniti se nedov., profiteri, ozhitnu vuzhiti inu brati, tudi ſe zeiniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

centavrus -a m kentaver: Piſſary pravio, de G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne Chiloſu Centauruſu daj. ed., de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia (IV, 194) ← lat. centaurus ← gr. Κένταυρος, sprva vodni, kasneje tudi zemeljski demon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) (eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́pati (dodatek k slovarju), praes. tudi: cẹ́pljem, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ́pljenica, f. durch Pfropfen veredelter Baum u. dessen Frucht; tudi: ceplję́nica, Dol.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cérkev tudi církev -kvi ž
1. cerkev, stavba: Tak domá kako vczérkvi KŠ 1754, 28; na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 11; zvüna czérkvi BKM 1789, 50; I priſao je vu Dühi vczérkev KŠ 1771, 170; vu Cérkvi KOJ 1845, 6; Cérkve goriposztavili KOJ 1848, 10
2. Cerkev, skupnost vernikov: Mati Czérkev KŠ 1754, 7b; Czérkev Kerſchánſzka SM 1747, 37; Mati Czérkev KMK 1780, 20; Mater Czérkev KMK 1780, 7; od ſzvete Matere czirkvi TF 1715, 20; Materé Czérkvi KMK 1780, 6; ſzveto Mater Czerkev SM 1747, 44; Mater Czirkev SM 1747, 35; mater Czirkev ABC 1725, A5a; Mater Czérkev BKM 1789, 7; Mater Czérkev KM 1783, 113; vu ſzvétoi Materi Czirkvi TF 1715, 35; vu czérkvi KŠ 1754, 214; szvétoj Czérkvi TA 1848, 5; vtvojoj ſzvétoj Czirkvi BKM 1789, 37; Vörjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Cerkev -kvi/-kve ž stvarno lastno ime Cerkev, tj. ena od krščanskih skupnosti vernikov, v večini primerov Katoliška cerkev: S. Katolish Karshanska Zerku im. ed. nam letu sapovei vervat ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila ta Grex Zerku im. ed. ǀ S: Chatolish Cerku im. ed. nam sapovej ǀ S. katol: Cerqu im. ed. per S. Mashi naſs opomina ǀ Sveta karshanska Zirku im. ed. ſe je bila sazhela ugmerat ǀ sapovei S. Zirku im. ed. nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati ǀ s. Chat: Kersh: Cirqu im. ed. sapovej ǀ vuk Dohtariou Svete Katolish karshanske Zerkui rod. ed. ǀ ſe obernem h'temu duhounimu vuzheniku Svete katolishke karshanske zerkui rod. ed. ǀ od S. Katholish Cerkvi rod. ed. je bil odstopil ǀ ner mozhneshi Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue rod. ed. ſe ſo potili ǀ Cardinal Svete Karshanske Zerkue rod. ed. ǀ je panan od Svete Katolish Zerkue rod. ed. ǀ ſreid Pungrada s: karshanske Cerkve rod. ed. ǀ naſhe dushe, katere ſo glidi Svete matere katolish Zerque rod. ed. ǀ v'krilu S. Matere karshanske Cirkve rod. ed. ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve rod. ed. ǀ ſe ſmilio Matteri Katolish Zerkui daj. ed. ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu Nebeskimu Ozhetu, inu vashi Materi Sveti Katholish Karshanski Zerkvi daj. ed. ǀ je vezh shKode S. Catolish CerKvi daj. ed. ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni ǀ s: Chatolish Cerqui daj. ed. naprej pride ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko Zerku tož. ed. ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku tož. ed. te deshele Asiæ je imenoval Angele ǀ Chriſtus je skarbel, inu oskarbel ſvojo Naveſto Cerku tož. ed. ǀ ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou tož. ed. → cerkev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cérkevni tudi církevni -a -o prid. cerkven: moucs czirkevna TF 1715, 11; Moucs czérkevna KŠ 1754, 193; Moucs Czirkevna SM 1747, 36; od Moucſi Czerkevne TF 1715, 34; moje czérkevne cséſzti BKM 1789, 3b; Czérkevno, Szveczko i Hi'zno KŠ 1754, 217; moucs Czirkevno TF 1715, 48; na zláto czérkevno KŠ 1771, 77; v-Czérkevnoj ſztavi KŠ 1754, 30; pred czérkevnov Ladiczov KŠ 1771, 142; Czérkevni Poglavárje KM 1796, 128; czerkevne peszmi KAJ 1848, I; Ka je czerkevni tudi cseſzt KŠ 1754, 217; Sztáva Czerkevni vucsitelov BRM 1823, VIII; vſze czérkevne lidi BKM 1789, 347

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cesarski prid., F8, aquilifer, eraldus, kateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha; confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanie: obláſt; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex Caesarea, Ceſſarṡka poſtava; praetorium Imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cesta ž, F15, cippi, ṡnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; comes, na pooti, ceſty tovariṡh; dare ſe itineri, na zeſtó ſe podati; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod; montium itinera, po gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; proseuches, -ches, vel Proseucha, -ae, ena petlerṡka uttiza per eni zeiſti; saxosa via, kamenita céſta; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; via regia, zeiſta, ceiſta, céſta; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg; vocis iter, zéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Cezarius -a m osebno lastno ime Cezarij: Jnu Ceſſarius im. ed. pishe, de en Mashnik je tiga hudiga isgainal is ene obſedene shene ǀ piſhe S. Ceſarius im. ed., de en Dohtar je bil vmerl ǀ Piſſe Ceſarius im. ed. Arelatenſis ǀ je od MARIAE Divize djal S. Cæſarius im. ed. ǀ samerka S. Cæſarius im. ed. Arelatenſis ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius im. ed. Nazianzenus ǀ Kakor ſam ta hudi je bil enkrat od s. Cœsariuſa rod. ed. perſilen povedat 1. Sv. Cezárij iz Arlesa (470–542) 2. → Naciancenus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cigániti, cigȃnim, vb. impf. 1) herumschweifen, zigeunern, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; — 2) prellen, betrügen, übervortheilen; — za kako reč koga c., etwas von jemandem in zudringlicher Weise zu erbetteln suchen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cìgel tudi cìgeo -gla m opeka: na tri leszéke cigel dene KAJ 1870, 58; czigeo ſzo 'sgáli KM 1796, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíkniti 2., cȋknem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíl -a tudi cío cíla m cilj: czil Csloveka BRM 1823, V; Veliki Czil KAJ 1848; Bougi ne prepisuj czila BKM 1789, 307; viszikoga czila KOJ 1833, VIII; voposztávlenomi czili KOJ 1833, IIII; velkomi czili proti KAJ 1848, 3; k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; Czio nyegovoga piſzanya je KŠ 1771, 3; Moj náj bougsi tao, i czio naj bode BKM 1789, 172; na té czio KM 1796, 133; ka ſzam na té czio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; moj 'zitek czio má KŠ 1754, 240; Vekivecsnoſzt nejma czila KŠ 1754, 273; kczili ſze vgányam KŠ 1771, 597

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Cilenius m zemljepisno lastno ime Kilena: Hualio tudi ta hrib Cillenius im. ed., dokler na taiſtem je bil rojen Mercurius (IV, 310) Kiléna, gr. Κυλλήνη, gorovje v severni Arkadiji, rojstni kraj Hermesa, ki mu v rimskem bajeslovju ustreza Merkur.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cimermanski prid., F6, acsis, zimermanska ſikèra, puntoha; ascia, ſekera, teſla, ẛhatloka, ubelzh: tudi ẛagusda, ena zimermanska shiroka sekira; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis: zimermanski ſtolli; libella, -ae, zimarmanṡka ṡhnora; rubrica fabrilis, ardezha zimermanṡka farba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cimoz, m. ženski pas, ki ga nosijo belokranjske ženske, iz klobučine in rdečega sukna narejen in s traki okrašen, BlKr.; tudi: cimuz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Cingo zemljepisno lastno ime Cingo: Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo tož. ed. (?) Verjetno izmišljeno ime, rimajoče se na → Songo in → Gongo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cofelj m, F6, conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conoides, -conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel; conus, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; stiria, -ae, en ledeni zoffil per ſtréhi; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

copȃta, f. 1) der Flechtschuh, der Filzschuh, die Patsche; — 2) der Pantoffel, Z., Zora, Gor.; — tudi: die Sandale, C., Polj.; — prim. it. ciabatta, alter Schuh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cóuna tudi cóna -e ž vzdevek, hišno ime: Kriſztus nyemi je i brati nyegovomi Jakubi eto czouno dáo KŠ 1771, 259; na oszmejávanye i czône TA 1848, 36; V-(..) ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cugelj m, F4, chamus, vel camus, brusdè, ali zugil; habena, -ae, zugil per berṡdah; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26; lorum, jermen, zugel, ſléhernu jermenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cǘrek tudi cö́rek -rka m curek: Patak; potok, járek, czürk KOJ 1833, 168; Zdrávje po czürki prejde KOJ 1845; Czörek KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cviš gold m, blitum, zvish goldt, tudi ena ſorta peiſſe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čáča 2., f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.-C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čahniti [čáhniti čȃhnem] dovršni glagol

odpreti usta; črhniti; ziniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čalárni tudi čelárni -a -o prid. zvijačen, varljiv: Vrag tsalarni SM 1747, 65; vrág csalárni BKM 1789, 362; Odſztoupi csalárna Cséſzt BKM 1789, 280; z-etoga csalárnoga ſzvejta KM 1783, 220; z-csalárnov lepotov KAJ 1848, 243; Alnok; jálen, cseláren KOJ 1833, 150
čalárnejši -a -o zvijačnejši, varljivejši: kacsa je csalarneiſa SM 1747, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čast1 -i ž čast: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

častit -a prid. častit: ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

če vez. če: zhe ta perſhona je ardezha, ardezh v'shpegli ſe vidi, zhe je selena selena ſe vidi, zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja, aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ zhe li en ſam greh zhes taiſto bote dopernesli, do vekoma bres vſe miloſti Boshje bote fardamani ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani, niemu dopasti nemore ǀ lahko premorish tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti, inu zke ſe nepobulsha ga puſtiti, de ſe fardama ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki ogin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čeber m, F8, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda; cuppa, tudi en zheber; labrum eluarium, en ṡhehtni zheber; solium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe; tina, -tún, zheber, dunne, fasle; trua, -ae, en zheber, ṡhehtnik; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čébuł, -úla, m. = čebula, Cig., Gor., jvzhŠt.; tudi: čebùl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebul m, F7, ascalonia, -ae, luk, ſléherna ſorta zhebula; caepe, zhebul; caepetum, kir zhebul, ali lúk raſte; cepa, zwibel: vel cepe. zhebul; cepe, vel cepa, zhebul, ẛhbúl; porrum, -ri, por, ṡhbul, ali zhebul, ali luk; thali, -orum, te koṡhize okuli zhebula: tudi mladize, ali veize. 2.Mach:14.v.4.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebulek m, bulbus, -bi, divji luk: tudi lilijne zhebulize, zhebulik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebulica ž, F2, bulbus, -bi, divji luk: tudi lilijne zhebulize, zhebulik; caepula, zhebuliza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čeden -dna prid. lep, čednosten: Zheden im. ed. m kakor Temiſtokles ǀ tvoj lep, zhedn im. ed. m leben bo te ludy vuzhil ǀ zhedni im. ed. m dol. Themistochles ǀ Ie rejs de tudi zhedna im. ed. ž, inu ſilnu lepa je bila Rachel ǀ Gdu je ta? taku lepa, taku shlahtna, taku bogata, taku zhèdna im. ed. ž ǀ tu ſvetu, inu zhednu im. ed. s shiveine sfarj te greshne ǀ ſvetu, zhednu im. ed. s, inu Bogudopadezhe dellu ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga rod. ed. m Vojszhaka ǀ shlahtnuſt inu lepota te zhedne rod. ed. ž dushe ǀ skuſi exempel tvojga lepiga sadershaina, zhedniga rod. ed. s, inu pravizhniga shiveina ǀ kar pak leipiga, zhedniga rod. ed. s, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ zhednu tož. ed. s, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem or. ed. s, inu nedolshnem shiulejnam ǀ Je dershal dua fantizha zhedna tož. dv. m kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla primer.> Taisti shlahtni Tron, veliku zhedniſhi im. ed. m, Kakor uni s'bele ſlonave Kosti sresan ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi im. ed. ž, inu ſveteshi rata presež.> S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi, inu zhednishi im. ed. m vmej vſimy

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čèdnost tudi čednóust -i ž pametnost, razumnost: csednoſzti Cántora BKM 1789, 240; sze csednoszti navcsiti KOJ (1914), 154; csednouſzt tejla je ſzmrt KŠ 1771, 464; ſzvojo csednouſzt KM 1796, 23; vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56; vu vſzoj modrouſzti i csednouſzti KŠ 1771, 574; Po csednouſzti KM 1790, 20; z szvojov csednosztjov KOJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čę̑ja, f. das Reinigen, die Säuberung, Jarn., Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čekati -am nedov. čakati: ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs v'pakal vergel, inu s'Angelu ſi naſs k'hudizhom ſturil, my sedaj tudi zhekamo 1. mn., de lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat, inu v'naſho oblast yh dati (I/1, 216) → čakati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola

čelo
začetek, naslovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čelǘst tudi čalǘst -i ž čeljust: Cselüſzt KMS 1780, A7b; cselüſzti mojoj KŠ 1754, 4; me vcsi, Na greh ſcsalüſztami BKM 1789, 386

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čep m, comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih: tudi en tiffilz per piſſanîu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čę̑pəc 2., -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Čèsko -ga s Češka: vu Austrio i Csehszko prejk peliszno KOJ 1848, 25; je tudi Cseszko, Moravszko vkrajpograbo KOJ 1848; najlepši se na Českom nájde AI 1878, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čestìtel -a tudi častìteo -ela m častilec: bránis tvoje csesztitele KAJ 1848, 162; sztarodavne csasztitele Marie KOJ (1914), 106

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

češmínov, adj. Berberitzen-; tudi: češmȋnov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

češnja [čẹ̑šnja] samostalnik ženskega spola

drevo češnja, LATINSKO: Prunus avium, ali njen plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

četrtek m četrtek: Raunu tudi v' zhetertik tož. ed. je umerl (IV, 374)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

četrtinka ž, F4, artaba, -ae, en mernik, ali zhetertinka per Perſianih; bilibris, dvéh funtou teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; chus, sive choa, ena mèra ẛa try fertle, ali zhetertinke; corus, tudi ena mèra 30. zhetertink vsame, 3.Reg:4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

četvę̑r, m. der Vorspann (mit zwei Zugthieren), M., BlKr.; tudi: čétver.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čez2 predl. s tož. 1. čez, prek, proti: Ti ſi krajl zhes vſe krajle, zhes semlo, inu nebu ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske ǀ je vſhe bila sodba ſturiena zhes nyh ǀ nej bilu obeniga de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ Gospoda, katera zhes vſo pravizo ſvoje kmete dere, inu v' bushtvu perpravi ǀ ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio ǀ vojskouati zhes ſaurashnike ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil ǀ Zhèſs lete ſe toshi ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal ǀ Kateri zes oſkerblejnie Boshje marmrajo ǀ vſmili ſe zhesme ǀ zkes vſo resnizo piſheio ǀ sa vſaki denar, kateriga od kmeta khes dolshnust ste prejeli ǀ Shes en zhaſs tu ropotajne, inu shraj neha 2. o: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse Vezljivost z or. v primeru zhes katiro nehvaleshnoſtio je klagoval ta bogaboyezhi Thomas De Kempis (V, 245) je verjetno analogna po predlogu nad, prim. tudi na katiro nehualeshnoſtio nasho milu klaguie S. Bonaventura (V, 251).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čežánja, f. = čežana, zapŠt.-C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čí čéri tudi čerí ž hči: ani Csi tvoja TF 1715, 14; Vupai ſze ſzinek (csih) SM 1747, 63; vupaj ſze csi KŠ 1771, 30; Csi KMS 1780, A9; csi erdélszkoga Glavara KOJ 1848, 10; tvoiega ſzina (csér) SM 1747, 63; králeszko csér KOJ 1848, 5; cserí zadoubili KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

činéjnje tudi činénje -a s dejanje, delovanje: moie csinenye ABC 1725, A5b; moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; cſineinye ſzerczá SM 1747, 51; csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184; Csinejnye KMS 1780, A2; ſze ſzpominajoucsi zcsinejnya vöre KŠ 1771, 615; csinejnye dokoncsajte KŠ 1771, 542; na zadoszta csinejnye KM 1783, 4; zcſineinyem SM 1747, 48; vu cſinényem SM 1747, 49; ſzcsinejnyem KŠ 1754, 21; za vſza tvoja zmenom dobro cſineinya SM 1747, 47; vidite vsza moja csinejnya KM 1783, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čisto prisl. 1. čisto: je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish ǀ Bug sapovej zhistu shivèti 2. do konca, popolnoma: aku ſe nebote zhistu ſpovedali, sagvishnu bodete fardamani ǀ imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čístost, f. die Reinheit; Odkrila se bo tebi onkraj groba Ljubezni moje čistost in zvestoba, Preš.; — die Keuschheit; deviška čistost; — tudi: čistọ̑st.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čìzma tudi čìžma -e ž škorenj: veliko 'zúto csizmo vido KAJ 1870, 117; Moje csizme bi ji velke bilé KAJ 1870, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čizmár tudi čižmár -a m čevljar: eden sziromák csi'zmár AIP 1876, br. 1, 6; eden szirmaski csizmár AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied (math.), Cig. (T.); — die Partikel (gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

človeski -a prid. človeški: Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

človesko prisl. človeško: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čoln m, F9, annavigo, adnavigare, v'barki ſe perpelati, v'ladji, v'zunu; biremis, en zhun, ali barka s'dvéma veſlama, fuṡhta; epibades, ladja, zhun; helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe; linter, -tris, en zhun, ali ladyza; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; naves piscatoriae, ribizhje barke, ali zholnovi; navis, -vis, ladja, zholn, barka; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čònta tudi čùnta -e ž kost: Csonta KMS 1780, A7b; Edna csonta je nej vmeſzti BKM 1789, 68; Turen z-Csonte elefantove KM 1783, 87; moie csonte ſzo ſze preſztrasile ABC 1725, A8a; csonte moie SM 1747, 95; Primi csonte mojega tejla KM 1783, 5; ešče čonte razgrzé AI 1878, 20; szvoje lagoje csunte AIP 1876, br. 8, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čr̀čavka tudi čèrčavka -e ž sodra: Csrcſavko ſzejas goſztou BKM 1789, 350; Z-oblákov ide dežč, snejg ino toča, čerčavka BJ 1886, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čréda tudi čréjda -e ž čreda: velika csrejda ſzviny KŠ 1771, 115; csrejda KOJ 1833, 177; csrêda AI 1876 N, 10; varjüje čredo AI 1878, 7; Pazite i na vſzo csrejdo KŠ 1771, 406; pren. i bode edna csrejda KŠ 1771, 300; bodoucso csrejdo Bo'zo KŠ 1771, 712; csrêda jezusova KAJ 1848, III

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čréditi se tudi čréjditi se -im se nedov. zbirati se, vrstiti se: csrejditi KOJ 1833, 180; sze vu pobo'snih peszmah csrejdijo KOJ 1845, 95; vküp sze csrêdijo prôti meni TA 1848, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črevce s, lactus, tá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tudi ribje mleiku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čréveo tudi čréjveo -vla m čevelj: kako tou cſreivli TF 1715, 29; Ne noſzte niti csrejvlov KŠ 1771, 202; i csrejvle na nogé KŠ 1771, 223; M’e csrejvle briseta SIZ 1807, 44; vövtégnem csrêvle moje TA 1848, 47; csreveo AIN 1876, 36; črêvle za delavne slovene BJ 1886, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črevo s, F19, chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; exta, -orum, drúb, zhréva; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; ile, ilis, zrivú; ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu zhrivú; ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere; intestina, zhréva, oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; prim. čevo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črẹ̀z (dodatek k slovarju), I. praep. dodaj: črèz, Cv.; II. adv. črẹ̑z, Cv.; tudi: črę̑z, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čŕkati 2.,* črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čr̀n -a -o tudi čàren tudi čèren -rna -o prid. črn: Csrn KMS 1780, A7; csrna zemla SŠ 1796, 88; Licojna sztenne táble je csrna KAJ 1870, 9; csrne ko'ze lüdjé KAJ 1870, 30; Peklénſzki csrni angyelje BKM 1789, 398; csrne gôszte obláke TA 1848, 13; z-csaren-bêli rôbcom AI 1875, br. 2, 7; naprej je pa čaren AI 1878, 10; Čarni šimpans AI 1878, 7; čarno kožo ma AI 1878, 10; pokrito s čarno-žamatnim kožühom AI 1878, 10; cserni KOJ 1833, 156; cserna tábla KOJ 1845, 6; notri v-cserno zemlo zakopati SŠ 1796, 52; deczi ráj cserno kameno tábliczo kupile KOJ 1845, 15; Cserne obláke preſztéras BKM 1789, 350

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črneti se nedov., carbunculare, tleiti, vuṡhgán biti, tudi ſe zhernéti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črvȋvəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

črvóu tudi červóu črvá tudi čréjvo -a s
1. črevo: Csrvou KMS 1780, A7b; Csrvou KM 1790, 92; csrvou z-'ſeleza KM 1796, 78; nyé csrvou SIZ 1807, 35; potoczke zcsrvá nyegovoga KŠ 1771, 290; Hrána je csrejvi i csrvou hráni KŠ 1771, 500; nego vu csrvou KŠ 1771, 23; Napunis nyihovo cſrvou BKM 1789, 308; vo ſzo ſze nyemi vlejala vſza csrejva KŠ 1771, 343; pren. Oblejczte csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608
2. trebuh: cservou, trobüj KOJ 1833, 159; ſzvojemi csrejvi KŠ 1771, 485; vcsrejvo ide KŠ 1771, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čtètel tudi čtìtel -a m bralec: postüvanim cstetelom AIP 1876, br. 6, 1; drági moj cstitel AI 1875, br. 2, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čǜdivanje tudi čüdǜvanje -a s čudenje, občudovanje: csüdivanye KOJ 1833, 113; nase csüdivanye AIN 1876, 68; Z-vrêdnim csüdüvanyem KAJ 1848, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čudo1 -a s, mn. tudi čudesa čudež, čudo: kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čütéjnje tudi čǘtenje -a s
1. čut, občutek: Csütejnye KMS 1780, A2; Érzék; csütejnye KOJ 1833, 182; dragsega csütejnya KM 1783, 246; Ma dobro čütejnje AI 1878, 16; z-csütényem KAJ 1848, 14; moja csütejnya KM 1783, 5; ſzvoja csütejnya KM 1790, 76
2. čut, čutilo: Csütênya mam pét BJ 1886, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dačopotròšnja -e ž potrošni davek: dácso-potrosnya tudi austriánczi notri beréjo AIP 1876, br. 5, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dàle prisl.
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

daleč prisl., F11, abstare, od dalezh ſtati; allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od dalezh viditi; cominus, et eminus, od bliẛi, inu od dalezh; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; eminus, od dalezh, ali od daile; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnan biti; perlongè, dalezh od leti; perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od dalezh; prostare, od dalezh ſtati; prim. deleč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dàleki tudi dàlki -a -o prid. daljen: vdalko vozo pelas SM 1747, 85; odiſao je vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdalko vouzo odpelas nyé BKM 1789, 339; v-dalko dr'sélo SŠ 1796, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dàleko tudi dàlko prisl. daleč: ſtera zdalekoga prináſa ſzvoj krüh KŠ 1771, 817; Moudri od daleka prido BKM 1789, 57; zaka tak daleko sztojis TA 1848, 8; blodim zdai dalko TF 1715, 67; Dalko od méne grehota KM 1783, 291; 'zaloſzt dalko goni BKM 1789, 196

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dan2 [dán] pridevnik

dan, predan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dan del., F32, arrha, -ae, en ſtanovitni danár, dán ṡa Aro; datus, -a, -um, dan, dana, danu; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; editio, tá vun dana, ali na dán dana reizh; editus, -a, -um, kar je vunkai danu; expensus, vun dan; legislatio, dana poſtava; meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh dán; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt; praepositus, -a, -um, naprei poſtavlen, katerimu je dana obláſt zhes druge; satisdatio, tú danu ṡagviſhanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

danájkati -am tudi -čem nedov. veselo peti: danilni, danájkati KOJ 1833, 153; Jancsi d’nájcse KAJ 1870, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Daniel -a m osebno lastno ime Daniel: Iob je molil na gnoiu, Daniel im. ed. pak v'jami teh levou ǀ pishe Daniel im. ed. Bartolus ǀ Prerok Danjel im. ed. nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan ǀ nej ſo hoteli modrust, sastopnost, pravizo, inu brumnost Daniela rod. ed. Preroka sposnati ǀ lazhim bodal meni Kruha, Kakor je bil dal Danielu daj. ed. ǀ Angeli ſò bily koſſilu pernesli Danjelu daj. ed. Preroku v' jamo teh levou ǀ ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela tož. ed. obtoshilij ǀ proſſi S. Daniella tož. ed. Puszhaunika ǀ Gospud je bil tudi osKerbel tiga Lazhniga Danjela tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pravizo v'Danielu mest. ed. 1. Sv. Dániel, prerok (SP Dan 1,6) 2. → Bartolus 3. Sv. Dániel Stilít (409–493), asketski samotar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

darǜvanje tudi darívanje -a s darovanje: Z-darüvanya KMS 1780, A3b; zdarüvanyem KŠ 1754, 52; zdarüvanyem klucsov KM 1783, 90; vſze darivanye BRM 1823, 399

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

darüvàti tudi darívati -ǜjem nedov. dajati, darovati: ſcsém darüvati BKM 1789, 9; Tebi darüjem KM 1783, 5; darüje pobo'snoſzt KMK 1780, 82; darüjo ſztvoje pravicze KŠ 1754, 238; darüj mi prvle KM 1783, 33; je leipo daruval SM 1747, 86; je darüvao KŠ 1771, A6b; je daruvao SŠ 1796, 97; darüvali ſzo KŠ 1771, 7; Darivati scsé váſz BRM 1823, 8; ſzi me darivao BRM 1823, 367
darüvàni -a -o darovan: nám darüvani Agnyecz KM 1783, 82; nám darüvan BKM 1789, 107; od Kriſztusa darüvano KŠ 1754, 135; ſzo obecsanya darüvana KŠ 1771, 717

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dati si dov., conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dávati -am tudi dájem nedov. dajati: dári dávati KŠ 1754, 126; dári dávati KŠ 1771, 22; diko dájem Tebi TF 1715, 46; Hválo tebi dájem ABC 1725, A6a; stero dávas SM 1747, 90; vſze dobro dáva TF 1715, 21; tebi dájemo TF 1715, 47; vrági dávamo KŠ 1754, 17; oſtio dávajo KŠ 1754, 203; bom dávo SŠ 1796, 66; dávali bodo KŠ 1771, 81; ne bodo ſze dávale KŠ 1771, 74; nej ſzam priſao mér dávat KŠ 1771, 34; Tebi dajem SM 1747, 43
davajóuči -a -e dajajoč: od zgora dávajoucsi KŠ 1771, 386; gláſz dávajoucsa dugoványa KŠ 1771, 518

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

davíca,* f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

davíca (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — tudi: dȃvica, Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

David -a m osebno lastno ime David: David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

de vez., F217, edurus, -a, -um, de nei cilú terd; faxit deus, de bi Búg dal; nequandò, de kei kadai; nequis, nequa, nequod, de oben; quod neque, quia neque, de tudi nikár; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál, de ſe ṡkuṡi vidi; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quamquam, de bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku de bi, ṡkorai; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; si, aku, de bi; ut, de; ut, de, s'tem, kakòr

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

debelce s, plantarium, -rÿ, tudi tú debelze ene veye, ali mladize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) (math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Debora -e ž osebno lastno ime Debora: Debora im. ed. ta ſerzhna shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Veliku lepshi kakor te mozhne Debore rod. ed. ǀ S. Piſſmu tudi huali … Deboro tož. ed., katera tiga Saurashnika Boshjga Seſera s'kunshtio je bila premagala Debóra, hebr. Deborá, junakinja (SP 1 Mz 35,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹčarȋja, f. 1) die Kinderei, M., BlKr.; — 2) = deca, Jan., BlKr.; — tudi: ljudje, ki se po otročje vedejo, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dečaríja tudi dečeríja -e ž otročarija: po táksi decseriaj KM 1790, 20; navolivsi sze decsárije té KOJ 1848, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹ̑dična, f. die Erbin, Cig., Jan.; tudi: stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹdnodežę̑łən, -łna, adj. erbländisch, Jan.; tudi: -žéłən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dednodežę̑łski, adj. erbländisch, Cig.; tudi: -žéłski.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dejánje tudi djánje -a s dejanje: s tem dejanjom KOJ (1914), 105; Djánye Apoſtolov KŠ 1754, 3; toga djánya po'zelejnye KŠ 1754, 60; na szvoje djánye paziti KOJ 1845, 15; tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; Zdjányem i zgovorjejnyem poſtüj Otso KŠ 1754, 33; z-rejcsom i djányom KOJ 1845, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dejanje1 s, F40, acta, actorum, djanîa, rovnanîa; actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; charis, dobru djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe; commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe; constellatio, teh ẛvéṡd djanîe; diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy; effectio, tú djanîe, ali opravilu; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu djanîe; factum, déllu, djanîe; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; pragma, -tis, djanîe, ali opravilu; tributoria actio, enu pravdnu djanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

déjsna tudi désna -e ž
1. desnica: ka csini dejſzna tvoja KŠ 1771, 18; zdejſzne moje KŠ 1771, 673; zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; na ſzvojo dejszno KM 1783, 53; na dejſznoj tvojoj KŠ 1771, 66; zdejſznov ſzvojov KŠ 1771, 356
2. desna stran: Deli z-dêsznov lübézni KAJ 1848, 141; Csi z-dêszne pise veter KAJ 1870, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹklè,* -ę́ta, n. das Mädchen; dekle je še, sie ist noch ledig, Cig.; tudi f.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 33.)); moja d., Npes.-K.; mnoga dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: dekleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za druzega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹklè (dodatek k slovarju), tudi: dẹ̀kle, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

del m del: Se tudi fardama vezhi dejl im. ed. tega gmajna folka ǀ vezhi dell im. ed. ludy s' mladosti ſe grehom podadè ǀ de bi vezhi del im. ed. ludij ſe ne nashlu ǀ de bi hotel njemu dati ta dejl tož. ed. blaga, kateri njemu shlishi ǀ molim en dell tož. ed. Svetiga Roshenkranza ǀ ta nebeſki shaz je tebi na dell tož. ed. prishal ǀ hudizh … perpuſti de tudi Bogu shlushimo, nikar vſe Bogu, ampak tudi niemu en deu tož. ed. V pomenu ‛del’ se pogosto uporablja izposojenka → tal.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deležen -žna prid. deležen: njega ſuete gnade deleshen im. ed. m rata ǀ satorai tudi gnade Boshje deleshan im. ed. m nerata ǀ ſe ſi deleshnaſturila im. ed. ž+ h'tvojmu pogubleinu ǀ Nemore G. Bug zhloveku vekshi gnade na semli ſturiti … kakor deleshniga rod. ed. m martre, inu terplejna sa volo lubeſni Chriſtusa ſturit ǀ Syn Boshy je bil ſturil deleshno tož. ed. ž ſvojo Mater lete ſuſebne gnade ǀ de bi deleshni im. mn. m ratali taistiga blaga ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni im. mn. m biti te danashne gnade ǀ ſmo dilishni im. mn. m teh Svetnikou erbſzhine ǀ te isvelizhene dushe deleshne im. mn. ž rataio vſyh laſtnoſti Boshyh ǀ Gospud je perpraulen Nem. Nem. vſe daleshne tož. mn. m ſturiti ſvoje Svete gnade

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

delìti tudi dilìti -ím nedov. deliti: právicſno ſze meni deli TF 1715, 40; Csi vcsászi radoszt deli BKM 1789, 15; veſzeljé deli BRM 1823, 10; krsztsánszke návuke delit KOJ 1845, 13; Ki dilís nebeſzke dári KM 1783, 46; dobrouto 'snyimi dilís SŠ 1796, 151; ſze na trouje dilí KŠ 1754, 159; örocsine ne dilí KŠ 1771, 210
delèči -a -e deleč: Dáre delécs KAJ 1848, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deljenje s, F4, frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

delo -a s delo, dejanje: vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Demofontes m osebno lastno ime Demofont: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius Demophontes. im. ed. Tomiſtes. Theletus (II, 410 s.) Demofónt, gr. Δημοφῶν, Tezejev sin, bajeslovni atenski kralj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Demostenes m osebno lastno ime Demosten: Demoſthenes pak je djal (IV, 52) ǀ reſniza: kateru je bil tudi ſposnal Domoſthenes im. ed. (II, 392) Demósten, gr. Δημοσϑένης, govornik in državnik (384–322 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dènok tudi dènk tudi dö̀nok vez. vendar: denok bi nyim krivicza bila KOJ 1845, 111; Medtétoga denok Petra imenüje KOJ 1848, 14; na zádnye denk ednoga Kunaniáncza sztrejla ga zavádi KOJ 1848, 38; miſzeu nemore prav razmeti, dönok vörjem kaje tou tak TF 1715, 40; Csi gli terpim nevoulo, dönok ſzi ti meni ſzlatkoſzt SM 1747, 77; eti máli, ali donok zvelikim dugoványem puni, kni'zicz KŠ 1754, 3 a; csi gli ji je doſzta, dönok ſzo li edno tejlo KŠ 1771, 514; Dönok KMS 1780, A2; pa ſzi dönok lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Csi gli ſzmo decza, nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dönok ſze pa tiſzti SIZ 1807, 6; dönok liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX; ki je szpoznao I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; dönok szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; záto bom dönok varvao KAJ 1870, 6; Csi miniszterium dönok ono dogoványe v-právdo szklenoti 'zelé AI 1875, kaz. br. 2; Jôžek donok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deset1 posam. tudi nepregib. ♦ P: 7 (TE 1555, TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595); posam. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deset2 štev. tudi neskl. ♦ P: 26 (TC 1550, TA 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595); štev. ♦ P: 9 (TA 1555, TT 1560, KPo 1567, TP 1575, JPo 1578, TkM 1579, BH 1584, MD 1592, MTh 1603); štev. neskl. ♦ P: 4 (TC 1555, KB 1566, TC 1567, TPs 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

desètka -e ž desetak, bankovec: Deſzetka KM 1790, 94; tüdi sze edna deszetka plácsa AIP 1876, br. 8, 3; deszetko v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹ́te, -ę́ta, n. kleines Kind, der Säugling; — gen. tudi: dẹ́teta, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

déte tudi déjte detèta s dete, otrok: dobro dête moje KAJ 1870, 8; je právila deteti KAJ 1870, 187; z-detetom v-pole odisla AI 1875, kaz. br. 7; Dvê deteti i nyagova szesztra AIP 1876, br. 6, 8; edno málo deite ABC 1725, A6b; liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1754, 5a; gde je bilo dejte KŠ 1771, 7; ginglavoga Deteta TF 1715, 7; ſzpitávajte od deteta KŠ 1771, 7; ednoga diteta KOJ 1845, 133; ſztvoim nevolnim detetom SM 1747, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dete s, F14, adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; caeson, ṡréṡanu déte s'materniga telleſſa; cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu deite; fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; infans, -tis, mlad otrok, ali déte; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; primipara, -ae, katera tú pervu deite rody; proles, -lis, deite, otrok, rood; puer, -ris, enu déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'maternim telleſſi leṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

detéce tudi déjtece tudi détice -a s detece, otrok: Czevzátko detéce, csi v-Cérkvi zabrecsi KOJ 1845, 23; kak nevolno dêtece sze nosziti dao KAJ 1870, 38; to dejtecze prouszto BKM 1789, 8; Dejtecze ſze práj porodi nám BKM 1789, 29; bláj'zensztvo dêtice povéksalo AI 1875, kaz. br. 7; dêtice szpi AIN 1876, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

deti2 dov., F2, numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; tudi enu ṡheleṡú, kateru ſe enimu na garlu, ali na nuge dene

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.-C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹtoljȗbəc, -bca, m. der Kinderfreund, Mur.; — tudi stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devati nedov., F7, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; ergastulus, -li, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; geminare, v'dvei gubei dévati; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejvá; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devet2 posam. nepregib. ♦ P: 4 (TT 1557, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584); posam. tudi nepregib. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devet3 štev. tudi neskl. ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584); štev. ♦ P: 7 (TO 1564, TT 1577, DB 1578, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devetdeset1 štev. ♦ P: 4 (DB 1578, BH 1584, MD 1592, MTh 1603); štev. tudi neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devę̑tę̑k,* -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)-Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devìca tudi divìca -e ž devica: porodil sze ie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; edna Devicza je ſmétna SM 1747, 10; geto je Devicza Mária KŠ 1771, 260; od Devicze Márie TF 1715, 22; zdivicze KŠ 1754, 107; od Divicze KMK 1780, 23; K Deviczi Márii BKM 1789, 17; Diviczo Mário KŠ 1771, 158; diviczo Mario KOJ (1914), 149; po Diviczi Márii KOJ (1914), 847; Od deſzét devicz KOJ (1914), 83; zárocsnik Divícz KM 1783, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devòjka tudi divòjka -e ž dekle, devica: csi bou kmou'zi sla dévojka KŠ 1771, 503; divojka tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 117; i dána je toj divojki KŠ 1771, 48; csér dévojko 'Su'so SIZ 1807, 4; ér ſzo dévojke KŠ 1771, 791; Od dévojk ſzloboſcsine KŠ 1771, 501; ſzo gori ſztanole vſze one divojke KŠ 1771, 84; lejpe divojke SŠ 1796, 131; jászne divojke pa gde bodi za nyimi poszküsale KOJ 1845, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

devójstvo tudi divójstvo -a s devištvo: devojſztvo, i vdovſztvo je vugodno Bougi KŠ 1754, 46; ſzedem lejt od devojſztva ſzvojega KŠ 1771, 170; Divicze Marie divojſztvo KM 1796, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dèždž tudi dèžč tudi dèšč tudi dèž -a m dež: pridoucsi de'zd'z popijáva KŠ 1771, 680, 754; Kako de'zd'z doli priſo BKM 1789, 128; de'sd's KOJ 1833, 159; zavolo de'zd'za KŠ 1771, 427; Ki bi nám mogo znébe De'zd'za dati BKM 1789, 341; nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, kaz. br. 8; ſto je dáo k-tomi roſzou, i de'sd's KM 1790, 38; csi veliki de'zd'zôvje bodo AIP 1876, br. 2, 8; Dežč je jáko potrêben BJ 1886, 32; pri toplom dežči AI 1878, 40; (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 2; dá deſcs na pravicsne KŠ 1771, 17; Deſch KMS 1780, A7; dá desd'za tim pravicsnim KŠ 1754, 168; Ki desch dá pravicsnim KM 1783, 23; Naprávi sze de's KOJ 1845, 102; Zdežom nigda i toča káple BJ 1886, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.