akcènt-êntasamostalnik moškega spola
  1. naglas, poudarek
    • akcent v čem, kje
  2. izstopajoča stvar, vsebina
    • akcent česa
    • , akcent v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

celíti in céliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

cesarjeváti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

déddèd dédasamostalnik moškega spola
  1. stari oče
    • ded koga
    • , ded po kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

delegírati za -am za dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.
2.
iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dóberdôbra -opridevnik
  1. prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dober za
  • , dober z/s/do
  • , dober v/na
  • , dober pri
  • , boljši od
  • , najboljši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dokumentírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj upravičiti kaj
Trditev je /znanstveno in filozofsko/ dokumetiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dopustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dopustováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.
4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

drág-a -opridevnik
  1. veliko vreden
    • kaj biti drag kot kaj
  2. z dajalnikom ljubljen, priljubljen
    • kdo/kaj biti drag komu/čemu
  3. kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen
    • kdo/kaj drag
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drag/dražji za
  • , dražji od
  • , najdražji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ekranizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prikazati kaj na ekranu
Dramsko igro so po dolgem času tudi /posrečeno/ ekranizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

evropeizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postajati ustrezen evropskemu načinu življenja
Mladi so se /težko / s težavo/ evropeizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

fantováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

glás-úsamostalnik moškega spola
  1. zvok bitja ali predmeta
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glas o
  • , glas na
  • , glas za
  • , glas proti
  • , glas pri

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

gospodár-jasamostalnik moškega spola
  1. lastnik in upravljalec materialnih dobrin
    • gospodar
  2. obvladovalec razmer, oblastnik
    • gospodar česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • gospodar na/v
  • , gospodar nad

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

gŕd-a -opridevnik
  1. negativen glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti grd kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti grd kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • najgrši na
  • , grd do/z/s
  • , grši/najgrši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

hraníti se in hrániti se -im se nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo preživljati se iz/brez česa / s čim
Rastlina se hrani iz zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
2.
kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
3.
kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
4.
iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

informatizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

informatizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

injékcija-esamostalnik ženskega spola
  1. vbrizg
    • injekcija proti čemu
    • , injekcija za kaj
  2. navadno ekspresivno trenutna olajšava, rešitev
    • injekcija proti čemu
    • , injekcija za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

internetizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

internetizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

islamizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj intenzivno navajati koga/kaj na islam
/Z leti in postopoma/ (jim) je uspelo islamizirati tudi vsakdanje navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ísti-a -opridevnik
  1. nerazločevalen, identičen
    • kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
  2. nespremenjen
    • kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti isti glede česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izmíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj s sun kom odstranjevati koga/kaj iz/z/izpod/s koga/česa / od kod / komu/čemu / pred kom/čim
/Spretno/ je izmikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj jemati koga/kaj
/Brez vsakega namiga/ (jim) je izmikal različne ideje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izníčiti -im tudi zníčiti -im dovršni glagol, glagol upravljanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti koga/kaj v smislu veljave, vrednosti
/S posredovanjem/ so izničili nasprotja, vendar žal tudi prijateljstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.
2.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’
Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.
2.1.
kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izrabíti se in izrábiti se -im se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izrabil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izšólati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj uspešno strokovno usposobiti koga
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.
2.
kdo/kaj uspešno usposobiti koga/kaj za/v kaj
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo napraviti kaj bolj sposobno
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

izživéti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj resnično
Izživeli so vse svoje ideje, načrte in zamisli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

kísati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj kislo
/Navadno/ si solato kisa (z vinskim kisom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

kláti kóljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj ubijati kaj navadno za hrano
Čez leto enkrat koljejo prašiča in večkrat zajce in kokoši.
1.1.
kdo/kaj moriti koga
Med vojno so klali tudi nedolžne ljudi.
2.
kdo/kaj s sekiro ali zagozdo dajati kaj na dva ali več delov
/Kot pravi gozdar/ je klal drva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

kosíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Travco okoli hiše kosi /strojno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj množično odstranjevati, uničevati koga/kaj
Vojaki so (z najmodernejšimi avtomati) /brez usmiljenja/ kosili tudi civiliste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

kultivírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno (z)boljšati koga/kaj
(Z naravnim gnojem) so kultivirali peščeno zemljo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

láheklahák -hka -opridevnik
  1. netežak, droben
    • kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
  2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
    • kaj biti lahek
  3. neresen, nepremišljen
    • kdo biti lahek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lažji od
  • , lahek/lažji za
  • , najlažji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

legalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno priznati koga/kaj
Listino so legalizirali (tudi na sodišču).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

lénlèn léna -opridevnik
  1. nedejaven
    • kdo biti len
    • , kdo postati len
    • , kdo biti len kot kdo/kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • len za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

líst-asamostalnik moškega spola
  1. ploščat del rastline, navadno izrastek iz stebla, veje
    • list česa
  2. ploščat kos česa, navadno papirja, tudi testa, pločevine
    • list česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • list za
  • , list z/s
  • , list v
  • , list iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

mésec-asamostalnik moškega spola
  1. časovna enota, obdobje navadno tridesetih ali enaintridesetih dni
    • mesec česa/koga
    • , mesec po čem, kdaj
    • , mesec v čem, kje, kdaj
    • , mesec pred čim, kdaj
    • , mesec s kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesec za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.
2.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.
3.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.
4.
kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'
4.1.
namero
Mislil je govoriti z njim.
4.2.
pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.
5.
v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.
6.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.
7.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'
7.1.
začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.
7.2.
podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

množíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

moríti -ím nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj povzročati smrt
Začeli so se sovražiti, preganjati, moriti.
2.
kdo/kaj uničevati koga/kaj
Potnike so /nasilno/ morili (z nožem).
3.
čustvenostno kdo/kaj uničevati koga
/Dobesedno/ moril jih je /z neprestanim govorjenjem/.
3.1.
kaj uničevati koga
Moril ga je obupen dolgčas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
2.
kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.
4.
iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.
5.
iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

mŕkniti -em dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

múčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

nabráti si -bêrem si dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

nadrejêni-egasamostalnik moškega spola
  1. oseba z višjim položajem, predpostavljeni
    • nadrejeni v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

naročíti se na -ím se na dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

nasloníti -slónim dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, dati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev naslonil na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

nasloníti se na -slónim se na dovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno kdo/kaj navezati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno nasloni na prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

obdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podati, pripraviti koga/kaj
Mizo si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj natepsti koga/kaj
Obdelal ga je /kar s pestmi/.
3.
iz bibliografije, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnati koga/kaj
Knjigo je /kataložno/ obdelal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

obdelováti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno pripravljati kaj
/Navadno/ je zemljo in sadovnjak obdeloval (s svojo družino).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj lastnostno boljšega
Kristale obdelujejo /z različnimi rezili/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podajati kaj
Avtor /v knjigi besedilno in likovno/ obdeluje kraški svet.
4.
žargonsko kdo/kaj oblikovati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ obdeluje mlade ljudi.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pretepati, negativno ocenjevati koga/kaj
Obdelovali so ga /s pestmi/.
6.
iz športa kdo z vajami in masažo utrjevati kaj
/Redno/ obdelujejo mišice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

oblikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Oblikovali so kovino.
2.
kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
Pisatelj je precej /svobodno/ oblikoval zgodovinsko snov.
3.
kdo delati, ustvarjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Skrbno/ so oblikovali volilne enote glede na število prebivalcev.
4.
kdo/kaj preurejati koga/kaj
Tudi šola /lahko negativno/ oblikuje mlade ljudi.
5.
kdo izražati kaj
/Jasno/ je oblikoval svoje misli, predloge.
6.
kdo sestavljati kaj
Oblikovali so delegacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

obráčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ôče-étasamostalnik moškega spola
  1. tudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka
    • oče koga/česa
  2. začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
    • oče česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

odbrzéti -ím dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vstal je in odbrzel.
2.
kaj hitro oditi, miniti
Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)
1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

odpovédati -povém dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odpovedali službo.
2.
kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so odpovedali pogodbo.
3.
kdo/kaj preklicati kaj
/Zaradi bolezni v ansamblu/ so odpovedali predstavo.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
Odpovedali so jim gostoljubje.
5.
kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odpove spomin.
6.
iz finančništva kdo/kaj preklicati kaj
Odpovedal je na odpovedni rok vezano hranilno vlogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ôkno-asamostalnik srednjega spola
  1. odprtina v steni, pregradi ali dostop v sistemu, ki omogoča prehode, delovanje, stike
    • okno česa
    • , okno na čem, kje
    • , okno na kaj, kam
    • , okno s čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • okno v
  • , okno za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

opírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj nameščati, dajati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev opiral na/ob zid.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

opírati se na -am se na nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno kdo/kaj navezovati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno opira na prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

oprémiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno dodati na/v/čez koga/kaj
Opremila si je sobo (s starim pohištvom).
2.
kdo/kaj načrtno narediti boljšega, uporabnejšega koga/kaj s kom/čim za koga/kaj
Z oblačili in vodiči so se opremili za v gore.
3.
iz administracije kdo/kaj načrtno dodati na/v/čez koga/kaj s kom/čim
Dopise so morali opremiti z datumi, prošnje pa s prilogami.
4.
iz filma kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Film je /zvočno/ opremil s posebno glasbo.
5.
iz radiotehnike kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Oddajo je opremil z zvočno kuliso.
6.
iz navtike kdo/kaj načrtno dopolniti kaj s kom/čim
Ladjo so opremili z vso potrebno tehnično opremo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

oštevílčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj označiti koga/kaj s števil kam i
Vstopnice in račune so oštevilčili.
2.
iz založništva kdo/kaj z zaporedno številko označiti izdajo z majhno naklado
Knjigo, izdano kot dragoceno redkost, so oštevilčili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

plôskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pritrjevati komu/čemu
Gledalci so predstavi /navdušeno, tudi z rokami ob stol,/ ploskali.
2.
kdo/kaj plosko udarjati ob/na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Perice so (s perilom) ploskale ob perilnike.
3.
kdo/kaj dajati ploskanju podobne glasove
/V ritmu/ so še vedno ploskali udarci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pokrívati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: pokríti
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdelovati koga/kaj
Diskont /z dnevno oskrbo/ oz. (z vsemi živili) pokriva cel kraj z okolico.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj obdelovati koga/kaj
Novi televizijski oddajnik pokriva tudi to regijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pokváriti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
2.
kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pôln-a -opridevnik
  1. zaseden v največji možni meri
    • kdo/kaj biti poln česa
    • , kaj biti poln do česa, koliko
    • , kdo/kaj biti poln s čim/kom
  2. največji po meri, stopnji
    • kdo/kaj biti poln česa
  3. celoten, celovit
    • kaj biti poln s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

poročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
2.
čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

posodôbiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj sodobno, aktualno
Učitelji so posodobili pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

poštèn-êna -opridevnik
  1. nagnjen k dobremu, ustreznemu
    • kdo/kaj biti pošten do koga/česa
    • , kdo/kaj biti bolj/manj pošten od koga/česa
    • , kdo/kaj biti pošten v/pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti pošten s kom/čim
    • , kdo/kaj biti prepošten za koga/kaj
  2. navadno ekspresivno ustrezen, primeren
    • kaj biti pošten glede na kaj
  3. intenziven, obsežen, nepričakovan
    • kaj biti pošten glede na kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.
10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

potegníti se in potégniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj postati daljši
Krilo se je na eni strani potegnilo.
2.
knjižno pogovorno kdo postati višji in tudi večji
V nekaj letih se je zelo potegnil.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj premakniti se vstran v/na/čez kaj / kam
Čete so se potegnile v ozadje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

potrében-bna -opridevnik
  1. nujen
    • kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti potreben komu/čemu
    • , kdo/kaj biti potreben za kaj/koga
    • , kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako
  2. zadosten
    • kaj/koliko biti potreben za kaj
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje
  3. osiromašen za
    • kaj/kdo biti potreben česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prádédprádèd -dédasamostalnik moškega spola
  1. stari oče enega izmed staršev
    • praded koga
    • , praded po kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

predstávnik-asamostalnik moškega spola
  1. zastopnik
    • predstavnik koga/česa
    • , predstavnik v/na čem, kje
    • , predstavnik iz/z česa, od kod
    • , predstavnik pri kom/čem, kje
  2. nosilec značilnosti
    • predstavnik česa/koga
    • , predstavnik iz/z česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • predstavnik za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prelívati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi koga/kaj / po/na kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kam /kod
Potok se je /enakomerno/ prelival čez večje kamenje.
2.
kaj kazati se
Barva njene obleke se (ji) je /ob hoji rahlo opazno/ prelivala.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Utrujenost se (mu) preliva iz udov v počasne kretnje.
4.
iz filma kaj pojavljati se
Slika se /atraktivno/ preliva (na velikem platnu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

premíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
GLEJ: premísliti 1-2
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem
Premišljala je njegove besede.
4.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on premišlja /kot vsi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

premlád-a -opridevnik
  1. preveč mlad
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • premlad za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.
2.
kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.
5.
čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.
6.
iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.
7.
iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

prenêsti se -nêsem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj usmeriti se na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / kdaj
Bolezen se prenese tudi na človeka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

prepròst-ôsta -opridevnik
  1. osnoven, enostaven
    • kaj biti preprost kot kaj
    • , kaj biti preprost za kaj/koga
    • , kaj biti preprost/preprostejši od česa
  2. neizumetničen, nezahteven
    • kdo/kaj biti preprost kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti preprost za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti preprost/preprostejši od koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

presúh-a -opridevnik
  1. preveč suh
    • kdo/kaj biti presuh za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

prijéten-tna -opridevnik
  1. ugoden
    • kaj biti prijeten za koga/kaj
    • , kaj biti prijeten na kaj/kako
  2. všečen
    • kdo/kaj biti prijeten za kaj/koga
    • , kdo/kaj biti prijeten na kaj/kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prikázati tudi prikazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
Skupina reševalcev (jim) je prikazala reševanje.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj označiti, izraziti bolj opazno/vidno kaj
Igralci so prikazali dobro igro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

pripovedováti -újem nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pripovedovala vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
/Brez sramu/ pripoveduje vse mogoče stvari.
2.1.
kdo/kaj z govorom širiti kaj o kom/čem
O njem pripoveduje same slabe stvari.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z zunanjostjo izražati kaj / čem
Razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

priredíti1 -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko/oblikovno ustrezno narediti, pripraviti kaj
Priredila (jim) je besedilo (za nastop).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Priredili so krmišča za divjad.
2.1.
kdo/kaj urediti na novo kaj
Stroj je preuredil (na elekrični pogon).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Dogodek so priredili /do najmanjših podrobnosti/.
3.1.

Znanstvenik bo priredil predavanje (tudi pri nas).
4.
iz matematike kdo/kaj urediti čemu kaj
Številu so priredili njegov kvadrat.
5.
iz muzikologije kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za koga/kaj
Skladbo za mešani zbor je priredil za moški zbor za posebno priložnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

prisodíti in prisóditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati komu kaj 'dejanje, lastnost'
Njemu takega dejanja ne bi prisodili.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu koga/kaj
Prisodili so mu dediščino in še nečake zapovrh.
2.1.
kdo/kaj dodeliti komu/čemu koga/kaj
Sodišče je /po hitrem postopku/ otroka prisodilo materi.
3.
iz športa kdo/kaj določiti kaj glede na pravila
Sodnik je prisodil devetmetrovko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

proslávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Proslavljata desetletnico poroke.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj slavn-o/-ega s čim
Proslavlja se z junaštvi.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/V pesmih/ je proslavljal ideje predhodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

prototíp-asamostalnik moškega spola
  1. vzorčni primer
    • prototip česa/koga
    • , prototip za kaj/koga
  2. izdelek
    • prototip česa
    • , prototip s čim
    • , prototip za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

račúnati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ráj-asamostalnik moškega spola
  1. kraj popolnega ugodja, veselja in sreče
    • raj na čem, kje
    • , raj pod čim, kje
  2. ugodje, sreča
    • raj na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • raj za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

razložíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.
3.
kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.
5.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.
6.
iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

razmíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj mišljenjsko obravnavati, usmerjati kaj , misliti kaj / o čem
Razmišlja, zakaj se je to zgodilo.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
Večina razmišlja o tem /drugače/.
2.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on razmišlja /kot vsi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

razprávljati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).
2.
oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

razumévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
GLEJ: razuméti
kdo imeti v mislih, zavesti kaj , glede na bistvene lastnosti, vsebine tega
Svoj položaj /napačno/ razumeva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

reševáti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z željo pomagati vleči koga/kaj iz koga/česa / od kod
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so jih reševali iz gorečega bloka.
2.
kdo/kaj vleči koga/kaj iz neprijetnega, nezaželenega položaja
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so reševali zasute ljudi.
3.
kdo otresati koga/kaj koga/česa / pred kom/čim
/S posebnimi terapijami in po posebnih postopkih/ ga je reševala brezpotrebnih zadreg.
4.
kdo/kaj ohranjati koga/kaj pred kom/čim
Izumirajoče živalske vrste so /prizadevno / s prizadevnostjo/ reševali predvsem pred človekom.
5.
kdo/kaj delati kaj jasno, znano
/Pri delu/ rad rešuje zahtevnejše strokovne probleme.
6.
kdo/kaj izrekati dokončne sodbe za kaj
/V/Pri procesu urbanizacije/ rešujejo tudi prošnje za lokacijsko dovoljenje.
7.
iz šaha kdo vnaprej, z načrtovanimi potezami, prizadevati si doseči kaj ‘mat’
/Pri umetno narejenih pozicijah/ so šahisti reševali problem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ród-úsamostalnik moškega spola
  1. stopnja sorodstva
    • rod v kaj
    • , rod s čim
    • , rod pod čim, kje
  2. družbeni ali narodnostni vidik
    • rod iz česa, od kod, od kdaj
    • , rod s kom/čim
  3. navadno s prilastkom ljudje iste starosti
    • rod s kom/čim
    • , rod pred kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sám-a -opridevnik
  1. stanje, lastnost brez stikov, vplivov, pomoči
    • kdo biti sam s kom/čim, kako
    • , kdo biti sam v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti sam pri kom/čem, kje, kdaj
    • , kdo biti sam proti komu/čemu
    • , kdo biti sam med kom/čim, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)
1.
kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.
1.1.
neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.
2.
čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).
2.
kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.
3.
kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.
4.
žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.
5.
kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

shraníti in shrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati kaj na/v/med/pod/nad/pred/za koga/kaj / kam
Zimska oblačila je shranila v omare.
2.
kdo/kaj dati z namenom kaj
Stara pisma je shranila (v predal).
3.
kdo/kaj dati v hrambo kaj
Shranili so tudi zastarane dokumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

síliti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Silijo mladino k delu/delati.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj s kom/čim
Silijo ga s fizičnim delom.
3.
kdo/kaj hoteti, želeti proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj / med koga/kaj
Sovražna vojska sili proti mestu.
4.
čustvenostno kaj pojavljati se komu/čemu v/na/skozi/čez kaj
Pramen las ji je silil na čelo.
4.1.
pojavljati se koga/kaj k čemu / v/na/skozi kaj
Na jok jo sili.
5.
iz agronomije kdo/kaj pospeševati razvoj rastline
V rastlinjakih in toplih gredah silijo krompir, radič, tulipane idr.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

skóp-a -opridevnik
  1. nedarežljiv
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa
  2. količinsko premajhen, komaj zadosten
    • kdo/kaj biti skop s čim
    • , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti skop glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

skrômen-mna -opridevnik
  1. nezahteven, enostaven
    • kdo/kaj biti skromen pri čem
    • , kdo biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa
  2. količinsko majhen
    • kdo/kaj biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
  3. raznovrstno neobsežen, preprost
    • kaj biti skromenjše od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

slàbslába -opridevnik
  1. negativen, neprijazen, nenaklonjen, nekoristen, neučinkovit, neuspešen
    • kdo/kaj biti slab/slabši po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • slab v/na/pri
  • , slab za
  • , slab do
  • , slabši/najslabši od/izmed/med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.
3.
kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).
5.
kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.
6.
kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.
7.
kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.
8.
kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.
9.
navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.
10.
iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.
11.
iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

slíka-esamostalnik ženskega spola
  1. upodobitev
    • slika koga/česa
    • , slika za kaj
    • , slika s čim/kom
    • , slika iz česa, od kod
    • , slika pri čem, kje
  2. pojavne lastnosti
    • slika česa
    • , slika za kaj
    • , slika o čem/kom
    • , slika pri čem/kom, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sodíti in sóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu pred civilnim sodiščem /v imenu ljudstva/.
2.
kdo/kaj odločati o kom/čem
/Z vso pravico/ so sodili o zadevi.
3.
kdo/kaj nadzorovati kaj / na/v čem
Soditi nogometno tekmo / na nogometni tekmi.
4.
kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Ne sodi ga /napačno/.
5.
dovršno kdo/kaj misliti kaj
Arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let.
6.
kdo/kaj spadati v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov sodi tudi cepin.
7.
iz prava kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj
Sodili so mu (za goljufijo) /v odsotnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

spádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj soditi v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov spada tudi cepin.
2.
kdo/kaj uvrščati se k/h komu/čemu / v/med koga/kaj / kam
Te prireditve spadajo med simpozij.
3.
kdo/kaj biti uvrščen k/h komu/čemu / v/med koga/kaj
Mobilna telefonija spada med najbolj razširjena in najpomembnejša komunikacijska sredstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

sréčati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se videti koga/kaj
(Na hodniku) je srečal starega znanca.
2.
kdo/kaj spoznati koga/kaj
(Na zabavi) je srečal zanimive ljudi.
3.
kdo/kaj najti koga/kaj v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Naslednje leto je pisatelja srečal v tujini.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

stàrstára -opridevnik
  1. količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju življenja, bivanja
    • kdo/kaj biti star koliko
    • , kdo/kaj biti star koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • star do
  • , star za
  • , star po
  • , starejši od
  • , najstarejši od
  • , najstarejši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

súh-a -opridevnik
  1. nevlažen, nemoker
    • kaj biti suh kot kaj
    • , kdo/kaj biti suh za kaj/koga
  2. neobsežen, tanek
    • kaj biti suh v čem
  3. nemasten, nerejen
    • kdo/kaj biti suh kot kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

suròv-ôva -opridevnik
  1. nasilen, žaljiv
    • kdo/kaj biti surov do koga/česa
    • , kdo biti surov s kom/čim
  2. zelo neugoden
    • kaj biti surov za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.
5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

téža-esamostalnik ženskega spola
  1. pritisk na podlago
    • teža česa
    • , teža v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , teža pri kom/čem
    • , teža za kaj
  2. težavnost, obremenitev
    • teža česa
    • , teža v/na čem, kje, kdaj, kako otrok
    • , teža pri čem, kje
    • , teža za koga/kaj
  3. visoka stopnja vrednosti, pomembnosti
    • teža česa
    • , teža v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , teža pri čem, kje
    • , teža za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

težáven-vna -opridevnik
  1. težek, zahteven
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga/kaj
  2. poln neprijetnosti, trpljenja
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga
  3. neprilagodljiv
    • kdo biti težaven
    • , kdo biti težaven zaradi česa
    • , kdo/kaj biti težaven za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

têžektežák têžka -opridevnik
  1. nelahek, debel
    • kdo/kaj biti težek koliko
  2. zahteven, zapleten
    • kaj biti težek
  3. neprijeten, bremenilen, naporen
    • kdo/kaj biti težek koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • težji od
  • , težek/težji za
  • , najtežji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

tíh-a -opridevnik
  1. miren, neizstopajoč
    • kdo/kaj biti tih za koga/kaj
  2. nehrupen
    • kaj biti tih pri čem, kje
    • , kaj biti tišji od česa
    • , kaj biti tišji za koliko

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

točíti tóčim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Žganje so točili kar v večje kozarce.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj streči kaj
(V vseh lokalih) točijo tudi brezalkoholne pijače.
3.
čustvenostno kdo/kaj izločati kaj
Toči sline /kot potok, kot senilen starec/.
4.
iz čebelarstva kdo/kaj pridobivati, spravljati kaj
V tem obdobju točijo med.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

tópos-asamostalnik moškega spola
  1. kraj
    • topos česa/koga
  2. miselni obrazec
    • topos česa
    • , topos v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

tŕd-a -opridevnik
  1. odporen na pritisk, upogib
    • kaj/kdo biti trd kot kaj
    • , kaj biti trše od česa
    • , kaj biti trd na kaj, kako
  2. navadno ekspresivno težaven, neprizanesljiv, pretresen
    • kdo/kaj biti trd kot kaj
    • , kdo/kaj biti trd/trši od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

tŕden-dna -opridevnik
  1. vzdržljiv, močen
    • kaj biti trden/trdnejši kot kaj
    • , kaj/kdo biti trden do česa, kako
    • , kaj/kdo biti trden/trdnejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti trden v čem, kje
    • , kaj biti trden/trdnejši za kaj
  2. odločen, neomahljiv
    • kdo biti trden kot kaj
    • , kdo biti trden v/pri čem
    • , kdo biti trden za kaj
  3. verodostojen, nedvoumen
    • kaj/kdo biti trden/najtrdnejši v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

trúp-asamostalnik moškega spola
  1. orednji del bitja
    • trup česa/koga
    • , trup s čim
    • , trup za kaj
  2. osrednji del predmeta
    • trup česa
    • , trup s čim
    • , trup za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

tŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trži z lesom.
2.
kdo/kaj prodajati koga/kaj v/na kaj / v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod / kdaj
Po vsej državi /kljub visoki obdavčitvi/ trži vino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

udélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti narediti koga/kaj boljš-e/-ega
Voda si je udelala strugo (čez dolino).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.
2.
kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ujémati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
oseba v množini/dvojini kaj biti skladno
Diskutanti so se /povsem/ ujemali.
2.
kaj biti skladno s čim
Njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom.
3.
kaj vzajemno se prilegati
Zobje kolesa se ujemajo.
4.
kaj biti si enak
Trikotnika se ujemata (v dveh stranicah in kotu med njima).
5.
kaj biti prostorsko, krajevno isto s čim
Področji teh dveh pojavov se /tudi v vsebini / vsebinsko/ ujemata.
6.
kaj pojavljati se, biti v istem času s čim
Koledarska jesen se /po navadi / navadno/ ujema z jesenskim vremenom.
7.
kdo biti v dobrem odnosu med/s kom
Z ženinimi starši se /dobro/ ujema.
8.
kdo biti enakega mnenja, podobnega mnenja, mišljenja glede česa / v/o čem s kom/čim
Z njimi se je vsaj v nečem ujemal.
9.
iz jezikoslovja kaj skladati se glede česa / v čem s čim
Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

uníjaúnija -esamostalnik ženskega spola
  1. zveza, združenje, skupnost
    • unija česa/koga
    • , unija za koga/kaj
    • , unija v/na čem, kje, kdaj
    • , unija s kom/čim
    • , unija med kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

uresníčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj resnično
Uresničili so vse svoje ideje, načrte in zamisli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ústaústsamostalnik srednjega spola
  1. odprtina za hranjenje in tudi govorjenje
    • usta koga/česa
    • , usta s čim
    • , usta za kaj
  2. prehodna odprtina
    • usta česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ustáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.
2.
kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.
3.
kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.
4.
kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.
5.
kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.
6.
kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

ustrézen-zna -opridevnik
  1. skladen z namenom
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
    • , kaj biti ustrezno pri čem, kje
  2. zaželen, potreben
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vasováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.
2.
kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.
3.
kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.
4.
čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.
5.
v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.
6.
v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

vêlik-íka -opridevnik
  1. obsežen glede na količino in intenzivnost
    • kdo/kaj biti velik kot kaj
    • , kaj biti večje od česa
    • , kaj biti velik/največji v/na čem, kje
    • , kaj biti velik/večji za kaj/koliko
    • , kaj biti največji med čim/kom, kje
    • , kaj biti velik/največji pri čem/kom, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.
2.
kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.
3.
kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.
4.
kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.
5.
čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.
6.
kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.
7.
iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

veljáti kot -ám kot nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti označeno kot kaj / kakšen/kakšno
Ta opredelitev naj velja kot merilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

verjéten-tna -opridevnik
  1. skladen z resničnostjo
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
  2. pričakovan
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vést1-ísamostalnik ženskega spola
  1. občutek moralne odgovornosti
    • vest zaradi koga/česa
  2. ekspresivno, v prenesenem pomenu bitje ali predmet, ki sproža občutek moralne odgovornosti.
    • kdo/kaj biti vest koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

visòk-ôka -opridevnik
  1. velik navzgor
    • kdo/kaj biti visok koliko
    • , kdo/kaj biti višji od koga/česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  2. številen, obsežen
    • kaj biti višje od česa
    • , kaj biti višji za koliko/kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje
  3. pomemben, zahteven
    • kaj biti visok za kaj
    • , kdo/kaj biti najvišji v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vkljúčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj omogočiti kaj , da deluje
Aparat je vključila /s pritiskom na gumb / z gumbom/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj kot sestavni del v/na/pod/med kaj / kam
V podjetje so vključili več novih obratov.
3.
kdo/kaj vzeti koga/kaj kot člana v kaj / kam
Fanta so vključili v športno društvo.
4.
kdo/kaj vzeti z določenim namenom koga/kaj v kaj / kam
V preiskavo so vključili različne strokovnjake.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vzeti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vključili v oskrbo.
6.
iz elektrotehnike kdo/kaj omogočiti, vzpostaviti električno zvezo
Vključil je vse aparate.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

vodník-asamostalnik moškega spola
  1. usmerjevalec ljudi, živali
    • vodnik česa/koga
    • , vodik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod, kdaj
    • , vodnik s čim
  2. priročnik s podatki
    • vodnik česa
    • , vodnik za koga/kaj
    • , vodnik po čem, kod
    • , vodnik s čim
    • , vodnik skozi kaj
    • , vodnik o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

vtísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

vzgájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno razvijati koga/kaj
Od šol se pričakuje, da /z ustreznimi metodami in zgledi/ tudi vzgajajo otroke oz. mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zahváliti se in zahváliti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.
2.
kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zamudíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.
2.
kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.
3.
kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.
4.
iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zanesljív-a -opridevnik
  1. vreden zaupanja
    • kdo biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanesljiv glede česa
  2. gotov, nedvoumen, varen
    • kaj biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kaj biti zanesljiv glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zanimív-a -opridevnik
  1. vreden ogleda
    • kaj biti zanimivo za koga/kaj
    • , kaj biti zanimivo zaradi česa/koga
    • , kaj biti bolj zanimivo od česa/koga
  2. ugoden, ustrezen
    • kdo/kaj biti zanimiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanimiv zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti bolj zanimivo od česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zanimívost-isamostalnik ženskega spola
  1. posebnost
    • zanimivost iz česa, od kod
    • , zanimivost v čem, kje
    • , zanimivost o čem/kom
  2. novost, vednost
    • zanimivost iz česa, od kod
    • , zanimivost v čem, kje, kdaj
    • , zanimivost o čem/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zaslúžen-žna -opridevnik
  1. priznan, vreden
    • kdo biti zaslužen na/v/pri čem, kje, kdaj
  2. potreben, pomemben
    • kdo/kaj biti zaslužen za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

združíti se in zdrúžiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povezati se s kom/čim
Gledališče se je /za nekaj let/ združilo z mestnim.
2.
kdo/kaj povezati se
Podjetji sta se združili (v eno firmo).
3.
kdo/kaj povezati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Združili so se proti skupnemu sovražniku.
4.
kdo/kaj imeti spolni odnos s kom/čim
Želel se je združiti z njo.
5.
iz biologije kaj povezati se čim
Jajčece se združi s semenčico.
6.
iz fizike kaj povezati se
Valovanja enake frekvence se združijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

zêmlja-esamostalnik ženskega spola
  1. površina planeta, po kateri se hodi
    • zemlja v/na čem, kje
    • , zemlja okoli česa, kje
    • , zemlja pod/pred čim, kje
    • , zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  2. zmes kamnin in organskih snovi
    • zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  3. planet
    • Zemlja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.
2.
kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.
3.
iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

známenje-asamostalnik srednjega spola
  1. najava
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj
    • , znamenje o čem
  2. pomenljiv pojav
    • znamenje česa
    • , znamenje za kaj/koga
    • , znamenje o čem
  3. tvorba na koži
    • znamenje česa
    • , znamenje na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

znànznán znána -opridevnik
  1. opažen
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
  2. vzbujajoč pozornost
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zób-ásamostalnik moškega spola
  1. trd izrastek iz čejusti za grizenje
    • zob koga/česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim
  2. po obliki ali vlogi podoben del česa
    • zob česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zrèlzrél -éla -opridevnik
  1. ustrezen glede na kakovost, primeren za spravilo, razmnoževanje
    • kaj/kdo biti zrel kot kaj
    • , kaj biti zrel za kaj
  2. polno razvit, telesno in duševno
    • kdo biti zrel kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj
    • , kdo/kaj biti zrelejši od koga/česa
  3. izurjen, dovršen
    • kdo/kaj biti zrel kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti zrel za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zunánjost-isamostalnik ženskega spola
  1. zunanja stran
    • zunanjost česa
    • , zunanjost s čim
  2. vidna okolica
    • zunanjost česa
    • , zunanjost s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zvést-a -opridevnik
  1. vztrajen, zanesljiv
    • kdo biti zvest kot kdo/kaj
    • , kdo biti zvest komu/čemu
    • , kdo biti/ostati zvest koliko
    • , kdo biti/ostati zvest do česa, do kdaj
    • , kdo biti/ostati zvest v čem, kje
  2. skladen, usklajen
    • kdo biti zvest čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

žalostíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati koga/kaj žalostn-o/-ega
Otežuje ga /z očitki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024

žêlja-esamostalnik ženskega spola
  1. čustvena potreba
    • želja koga
    • , želja za kaj/koga
    • , želja za čim
    • , želja s čim
    • , želja o čem
    • , želja do česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

žláhten-tna -opridevnik
  1. plemenit, izbran
    • kdo/kaj biti žlahten za koga/kaj
    • , kaj/kdo biti bolj žlahtno/žlahten od česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Število zadetkov: 214