čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr] 1. kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope1.1. ekspresivno kdor vztrajno, načrtno vzgaja, oblikuje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz ↑dresirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf] 1. šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
katéri katéra katéro pridevniški zaimek [katéri] I. vprašalni zaimek 1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto1.1. samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
II. poljubnostni zaimek 1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja1.1. samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
III. oziralni zaimek, kot veznik 1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto1.1. samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
2. v prilastkovih odvisnikih v predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka2.1. v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov. *kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov. kotorъ, kotoryj, nar. hrv. koteri, rus. kotóryj, češ. který) < ide. *ku̯otero- ‛kateri od dveh’ iz *ku̯o- ‛kdo’, iz česar je še stind. katará-, gr. póteros, nem. weder, litov. katràs - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka] 1. navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša1.1. temu podoben pripomoček za čiščenje, nego telesa, zlasti zob
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
marabú marabúja samostalnik moškega spola [marabú] 1. iz zoologije večja ptica z belim perjem po telesu, črnim na perutih, golo glavo ter kožno vrečo pod kljunom, ki živi iz Afriki; primerjaj lat. Leptoptilos crumenifer
2. zlasti v Zahodni Afriki islamski voditelj in učitelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Marabu) iz frc. marabout, to pa iz arab. murābiṭ ‛menih vojak’ iz ribāṭ‛samostanska utrdba na meji’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nóno nónota in nóna samostalnik moškega spola [nóno] neformalno, primorsko dedek
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonno, furl. nono < poznolat. nonnus ‛vzgojitelj, domači učitelj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
reiki reikija samostalnik ženskega spola [rêjki] 1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki določenih mest na telesu, približevanjem rok, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. reiki, nem. Reiki iz jap. reiki, prvotno ‛mistično vzdušje’, iz rei ‛duh, duša’ + ki ‛duh, življenjska energija’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
strojepísje strojepísja samostalnik srednjega spola [strojepísje] 1. stenografsko zapisovanje, urejanje besedil z računalnikom, pisalnim strojem1.1. nauk o takem tipkanju, pisanju
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz ↑stroj + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ššš medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo] 1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.