Tiskanje

anžuvinski

Predlog

anžuvinska anžuvinsko pridevnik

IZGOVOR: [anžuvínski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bélša -e [u̯š] ž (ẹ̑) pokr. zah. (belkasta) krava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bergjùše -ùš ž mn. breguše: kak nemske bergyuse (kranjszke plundre) KOJ (1914)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Bokálce -álc [u̯c] ž mn., zem. i. (ȃ) |grad pri Ljubljani|: na ~ah
bokálški -a -o [u̯š] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bolščàv -áva -o [u̯š]; bolj ~ (ȁ á á) ~ pogled
bolščávost -i [u̯š] ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bolščèč -éča -e [u̯š]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~e oči
bolščéči -a -e [u̯š] (ẹ́) ~ bolnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bôlšjak -a [u̯š] m (ȏ) |iztrebek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bôlšji -a -e [u̯š] (ȏ) ~ pik; ~ trg |trg rabljenih, cenenih stvari|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bregúše -úš ž mn. (ú ȗ) pokr. (široke platnene) hlače

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čebélja úš -e uší ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dlákarica -e ž (ȃ)
nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Dôlsko -ega [u̯s] in Dólsko -ega s, zem. i. (ȏ; ọ̑) v ~em
dôlski -a -o [u̯s] in dólski -a -o in dôlški -a -o [u̯š] in dólški -a -o (ȏ; ọ̑; ȏ; ọ̑)
Dôlščan -a [u̯š] in Dólščan -a m, preb. i. (ȏ; ọ̑)
Dôlščanka -e [u̯š] in Dólščanka -e ž, preb. i. (ȏ; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gláven2 -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na glavo: glavne kosti / glavna uš / glavna ruta naglavna ruta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gólac -lca [u̯c] m z -em zem. i. (ọ́) na in v ~u
gólški -a -o [u̯š] (ọ́)
Gólčan -a in Golčàn -ána in Golčán -a [u̯č] m, preb. i. (ọ́; ȁ á; ȃ)
Gólčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlša -e [u̯š] ž (ó) imeti ~o; nojeva ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšast -a -o [u̯š] (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšav -a -o [u̯š] (ó)
gôlšavost -i [u̯š] ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšavec -vca [u̯š] m z -em člov. (ó)
gôlšavka -e [u̯š] ž, člov. (ó)
gôlšavčev -a -o [u̯š] (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

golšavína -e [u̯š] ž, snov. (í) |tkivo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšec -šca [u̯š] m z -em (ȏ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšen -šna -o [u̯š] (ó; ȏ)
gôlšni -a -o [u̯š] (ó; ȏ) ~o tkivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gôlšnica -e [u̯š] ž (ó; ȏ) zastar. |žleza|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gorjúše -úš ž mn., zem. i. (ȗ)
gorjúški -a -o (ȗ)
Gorjúšan -a m, preb. i. (ȗ)
Gorjúšanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gvánten -tna -o (ȃ) neknj. ljud.
gvántni -a -o (ȃ) ~a uš bela uš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jélša -e [u̯š] ž (ẹ́) |drevo, grm|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Jelšáne -án [u̯š] ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
jelšánski -a -o in jelšévski -a -o [u̯š] (ȃ; ẹ̑)
Jelšánec -nca in Jelšévec -vca [u̯š] m z -em preb. i. (ȃ; ẹ̑)
Jelšánka -e [u̯š] ž, preb. i. (ȃ)
Jelšánčev -a -o [u̯š] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jélšev -a -o [u̯š] (ẹ́) ~ les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jélševec -vca [u̯š] m z -em živ. (ẹ́) |rak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jelševína -e in jélševina -e [u̯š] ž, snov. (í; ẹ́) krhka ~; skup. z ~o porasel breg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jélševje -a [u̯š] s, skup. (ẹ́) |drevje, grmovje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar]

iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea

STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...

kȃpar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kloš samostalnik moškega spola

ovčja uš

GLEJ: klošč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

klošč (kloš) samostalnik moškega spola

ovčja uš

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kŕpelj -plja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kršélj -a m (ẹ̑)
nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš1: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kršelo [kršélo] samostalnik srednjega spola

sramna uš, LATINSKO: Phthirius pubis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum

krvávo

1.

prislov od krvav:

krava krvavo mokri

/ piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz

2.

ekspr.

izraža visoko stopnjo, močno obliko česa:

krivda se mu krvavo maščuje

krvavo mi bo plačal

to še krvavo potrebujem

hrane krvavo primanjkuje

krvavo zaslužen denar

krvavo zares gre

sam.: do krvavega ga je pretepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lázica -e ž (ȃ)
šalj. uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lazica ► ˈlazėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lebę́dən, -dna, adj. Melden-: lebȇdna uš, die Meldenlaus, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lísten -tna -o (ȋ)
lístni -a -o (ȋ) ~a uš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lístna úš -e uší ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lístna ušíca -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lotriš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lúbna ušíca -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast]

1.

ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, moknat

STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mušíca1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nagláven1 -vna -o prid. (ā)
ki je za na glavo: naglavni nakit; pisane naglavne rute / naglavna svetilka svetilka, ki se nosi na glavi; naglavna uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nagláven1 -vna -o (á; ȃ)
naglávni -a -o (á; ȃ) ~a ruta; ~a uš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

penklja [pénklja

] samostalnik ženskega spola

navadno množina žival trtna uš, LATINSKO: Daktulosphaira vitifoliae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

picájzelj, picájzel samostalnik moškega spola

1.

pogovorno,

ekspresivno

kdor se zelo natančno ukvarja z nepomembnimi podrobnostmi, pretirava v zahtevah po natančnosti sploh

2.

navadno v množini,

pogovorno

sramna uš

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

picájzelj -na in -zlja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Podmélec -lca [u̯c] m s -em zem. i. (ẹ̑) v ~u
podmélški -a -o [u̯š] (ẹ̑)
Podmélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ̑)
Podmélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podôlž [u̯š] nač. prisl. (ȏ) neobč. po dolgem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôlh -a [u̯h] m živ. (ó; ȏ ó) loviti ~e; poud. Spi kot ~ |trdno|
polšíca -e [u̯š] ž (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôlšina -e in polšína -e [u̯š] ž (ó; ȏ; í) redk.: polšja luknja; polšja past

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polšína -e [u̯š] ž, snov. (í) kučma iz ~e; jesti ~o |meso|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôlšji -a -e [u̯š] (ó; ȏ) ~a kožica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôlškórenj -nja [u̯š] m s -em (ȏọ̑) obuti ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Pôlšnik -a [u̯š] m, zem. i. (ó; ȏ) na ~u
pôlšniški -a -o [u̯š] (ó; ȏ)
Pôlšničan -a [u̯š] m, preb. i. (ó; ȏ)
Pôlšničanka -e [u̯š] ž, preb. i. (ó; ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Pridevnik, tvorjen iz imena »Leskovac«

V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš

ríbje

prisl.:

ribje hladna ženska

po ribje je lovila zrak

po ribje odpirati usta molče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sélca Sélc [u̯c] s mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ih
sélški -a -o [u̯š] (ẹ́)
Selčàn -ána in Selčán -a [u̯č] m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Selčánka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sélška dolína -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ í) v ~i ~i
selškodolínski -a -o in sélški -a -o [u̯š] (ȋ; ẹ́)
Sélčan -a [u̯č] m, preb. i. (ẹ́)
Sélčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sélška Sóra -e -e [u̯š] ž, zem. i. (ẹ́ ọ̑) |slovenska reka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

srámen1 -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake
♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih prvotnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

steníca1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ščítast -a -o prid. (ȋ)
ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika
♦ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

téčen -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni

téčno

prisl.:

tečno govoriti, se vesti

sam.: izogibati se tečnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tekut [tekȗt] samostalnik moškega spola

perutninska uš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tôlšča -e [u̯š] ž, snov. (ó) meriti ~o v mleku; zajčja ~ mast

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tolščák -a [u̯š] m, člov. (á) neobč. debeluh; živ. pingvin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tôlščen -čna -o [u̯š] (ȏ) neobč. maščoben
tôlščni -a -o [u̯š] (ȏ) ~o tkivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tolščénka -e [u̯š] ž (ẹ́; ẹ̑) |plavut|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tr̀stnavǘš -i ž trtna uš: To je po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ujédati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu

ujédati se

ekspr.

1.

razburjati se, jeziti se:

ko bo to izvedel, se bo še bolj ujedal

ujedati se zaradi počasnosti koga

ujedati se na koga, nad kom

/ ujedati se v članku

/ še ti pojdi stran, se je ujedal

2.

prepirati se, prerekati se:

celo uro sta se ujedala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úš -í ž (ȗ)
1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ȋ) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úš -í ž

majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih

SINONIMI:

šalj. lazica, ekspr. uška

GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež
GLEJ ŠE: dlakar, kapar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

úš Frazemi s sestavino úš:
kot beráč uší

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ȗš ušȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ùš, ušȋ, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

uš [ȕš ušȋ] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus ( LATINSKO: humanus)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

uš -i ž uš: Herodesha vshy im. mn. shiviga ſo bile ſnedle (IV, 395) ǀ poshle vshy tož. mn. zhes ludy, inu shivino (IV, 188)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

uš (vuš) sam. ž ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, BH 1584, MD 1592, MTh 1603); (vš/vuš/uš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1578); (uš/vuš) sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584); sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úš uší ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

uš ► ˈvüːš ˈvišiː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

..úš m. prip. obr. (ú) ʻnosilnik lastnostiʼ belúš, repúš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ȗšca, f. dem. uš; das Läuschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče-Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ušív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ušīv – glej ȗš

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ušȋvec – glej ȗš

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ušȋvka – glej ȗš

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úška -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od uš: kaj se praskaš, ali imaš uške

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

úška -e ž (ȗ) manjš.; šalj. |uš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ȗška,** f. dem. uš; das Läuschen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vš samostalnik ženskega spola

GLEJ: uš

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vši [im. mn.] gl. uš ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vǘš -i ž uš: Tetü; vüss KOJ 1833, 175; Esi se sliši vüš AI 1878, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vuš samostalnik ženskega spola

GLEJ: uš

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vuš gl. uš ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, DB 1578, DB 1584, BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vuš gl. uš itd. ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vuš gl. uš

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vzdôlž1 [u̯š] nač. prisl. (ȏ) hoditi ~ ob meji; ležati ~ in počez

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vzdôlž2 [u̯š] nepravi predl. z rod. (ȏ) ~ reke rastejo topoli; patruljirati ~ meje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zabolščáti -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov. zabolščánje; drugo gl. bolščati (á í; á í) ~ (se) predse; zabolščati (se) v koga/kaj Vsi so (se) zabolščali v prišleka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zę̑łən, -łna, adj. Pflanzen-: zelna bolha, der Pflanzenfloh, Cig.; — krautartig, Cig.; — Kohl-, Kopfkohl-: zelna salata, der Krautsalat, Cig.; zelna uš, die Kohlblattlaus, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.