delaučenik -a (delaučenik, delavučenik) samostalnik moškega spola protestansko, ekspresivno kdor uči, govori o opravičenju s pomočjo dobrih del
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.