bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
čígar si bódi -- ~ ~ -- ~ ~ ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ȋ ọ̑) star. kogar koli: Naj bo otrok ~ ~ ~, učiti se mora
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
doučíti se -ím se dov. doúčil se -íla se, nam. doučít se/doučìt se; doučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) izučiti se: za kaj ~ ~ ~ krojača
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
drílati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drílanje (ȋ) voj. žarg. učiti (se), uriti (se): koga/kaj ~ vajo za nastop; ~ vojake
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dúdlati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dúdlanje (ȗ) star. veselo ~ dudati; slabš. dudlati kaj ~ popevko |igrati, peti|dúdlati se -am se (ȗ) šol. žarg. |mehanično, brez razumevanja se učiti|: kaj ~ ~ novo pesem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
fakultatívno nač. prisl. (ȋ) ~ se učiti francoščino neobvezno, izbirno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gimnázija -e ž (á) končati ~o; učiti na ~i; šol. žarg. vpisati se v prvo ~o v prvi razred gimnazije; poud. Vsa ~ se je zbrala |vsi dijaki in profesorji gimnazije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
gúliti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, gúljen -a; gúljenje (ú) kaj ~ obleko na komolcih; knj. pog., poud. ~ hlače po šolskih klopeh |hoditi v šolo|; slabš. guliti koga z/s čim ~ ljudi z davki |zahtevati plačilo (visokih) davkov|gúliti se -im se (ú) šol. žarg. učiti se brez razumevanja: kaj ~ ~ matematiko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izbírno nač. prisl. (ȋ) ~ se učiti nemščino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudiratiizučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
knjíga -e ž (í) listati po ~i; pritožna, zemljiška ~; poud.: čepeti pri ~ah |brati, študirati|; učiti se iz ~e življenja |iz izkušenj|; požirati ~e |hitro brati; veliko brati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
marljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ delati, se učiti pridno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mehánik -a m, člov. (á) učiti se za ~amehánikarica -e ž, člov. (á)meháničarka -e ž, člov. (á) mehanikaricamehánikaričin -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
mójster -tra m, člov. (ọ́) zidarski ~; šahovski ~; veljati za ~a; učiti se klavir pri znanem ~u; ~ Gallus; ~ v opisovanju narave; ~ za sestavljanje dopisov; ~ besedemójstrica -e ž, člov. (ọ́)mójstričin -a -o (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
na izúst nač. prisl. zv. (ȗ) star. učiti se, znati ~ ~ na pamet
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
naučíti -ím dov. naúčil -íla, nam. naučít/naučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj česa ~ deklico angleščine; ~ hčer kuhanja, lepega vedenja; poud. ~ otroka pameti |spametovati ga|; naučiti koga/kaj na kaj ~ otroke na red |navaditi|; ~ slepega brati; ~ psa, da mirno čakanaučíti se -ím se (í/ȋ í) kaj ~ ~ pesem; ~ ~ tuji jezik; naučiti se česa ~ ~ kuhanja; ~ ~ brati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
océna -e ž (ẹ̑) napisati ~o koncerta; učiti se za ~e; strokovna ~; ~ iz matematike; neobč. različne ~e o umetnikovih kvalitetah mnenja; pojm. prejeti delo v ~o; Po ~ah je škoda velika; po ~i trenutnega položaja sprejeti več sklepov; ~ društvenega delovanja; neobč. ~ bolnikove sposobnosti za delo presoja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
opismenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opismenjevánje; (-àt) (á ȗ) publ. |učiti pisati in brati|: koga ~ odrasle
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
oznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oznánjanje (á) kaj ~ nevarnost; ver. ~ evangelij; neobč.: ~ nove ideje razširjati, učiti; Lajanje ~a njihov prihod naznanja, napoveduje; ~ po radiu razglašati; oznanjati komu kaj neobč. ~ novico vsem ljudem pripovedovati, sporočati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
oznanjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oznanjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nevarnost; neobč. ~ resnico, vero razširjati, učiti; oznanjevati komu kaj neobč. ~ ljudem novice pripovedovati, sporočati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píflati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; píflanje (ȋ) šol. žarg. |učiti se mehanično, brez razumevanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
píliti -im nedov. -èč -éča; píljen -a; píljenje (í ȋ) kaj ~ ključ; poud. ~ besedilo |izboljševati|píliti se -im se (í ȋ) šol. žarg. |zelo se učiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
plávati -am nedov. -ajóč -áje; plávanje (ȃ) učiti se ~; poud. Vonj akacij ~a po zraku |se širi, razširja|; plavati kaj ~ kravl; neknj. pog. ~ mrtvaka |mirno ležeč na vodni površini|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
podučíti -ím dov. podúčil -íla, nam. podučít/podučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) star. koga o čem ~ otroka o lepem vedenju poučiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poprijémati -am tudi poprijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; poprijémanje (ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ vrv in jo vleči; poud. ~ pri kuhanju |začenjati delati, pomagati|poprijémati se -am se (ẹ̑) poud. česa ~ ~ učenja |začenjati se učiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
poučíti -ím dov. poúčil -íla, nam. poučít/poučìt; poučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga o kom/čem ~ sodelavce o nastalih razmerahpoučíti se -ím se (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ zadevi iz knjig
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
preparírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; preparíranje (ȋ) kaj ~ žuželke; ~ latinsko lekcijo |jo obdelati, obdelovati slovnično in besedilno|; dov., poud. preparirati koga ~ podrejene, da ubogajo |pregovoriti, pridobiti|preparírati se -am se (ȋ) neobč. pripravljati se, učiti se: za kaj ~ ~ ~ predavanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
preučíti -ím dov. preúčil -íla, nam. preučít/preučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ invalida; znanstveno ~ pojavpreučíti se -ím se (í/ȋ í) poud. cele noči se je preučil |prebil ob učenju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
priučíti -ím dov. priúčil -íla, nam. priučít/priučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj za kaj ~ delavce za delo s strojem; redk. priučiti koga/kaj čemu ~ mladino vljudnemu vedenju navaditi, privaditi jo lepega vedenja; redk. priučiti komu/čemu kaj ~ učencem delovne navade privzgojitipriučíti se -ím se (í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ obrti izučiti se; star. ~ ~ tujega jezika naučiti se; priučiti se čemu ~ ~ kuhanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
privátno nač. prisl. (ȃ) zasebno: stanovati ~; učiti kaj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
proučíti -ím dov. proúčil -íla, nam. proučít/proučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) kaj ~ vplive okolja na človeka; publ. ~ zahtevo za pomoč obravnavati, rešiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
puškár -ja tudi púškar -ja m s -em člov. (á; ȗ) učiti se za ~apuškárjev -a -o tudi púškarjev -a -o (á; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
sám1 -a -o (ȃ á á)
1. ~ talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; Menijo, da ~e kazni ne bodo zadostovale; ~ bog ve, če je res |nihče ne ve|
2. poud. |prav|: ~ predsednik se je zavzel zanje; prebiti se v ~ vrh česa; Pripeljali so ga do ~ih vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o oblekoslábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emuslábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~eslábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~egaslábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~egana slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugislabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
slabó1 prisl. slábše (ọ̑; ȃ) nač. ~ gospodariti; ~ videti; ~ se učiti; ~ obdelan, prikrit; mer. ~ zaslužiti |malo|; slabše videti zaradi megle
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
smrdéti -ím nedov. smŕdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; smrdênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Pokvarjena hrana ~i; smrdeti komu Cigarete ji ~ijo; poud. Učenje mu ~i |noče se učiti; nerad se uči|; brezos. Iz ust mu ~i; smrdeti po čem Smrdel je po znoju; brezos. V kuhinji ~i ~ česnu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
šóla1 -e ž (ọ̑) učiti na, v ~i; visoka ~ jahanja; ~ za oblikovanje; osnovna ~; vesela ~ |tekmovanje iz znanja za osnovnošolce|; ~ s prilagojenim programom; ~ v naravi; šol. žarg.: leteti iz ~e biti izključen, odpuščen; špricati ~o neupravičeno izostajati od pouka; knj. pog. zamujati ~o pouk; poud.: Vsa ~ se je zbrala |učenci in učitelji|; Nobene ~e, nobenih šol nima |nobene izobrazbe|; človek stare ~e |ustaljenih navad|; pojm. reformirati ~o |šolstvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
učíti -ím nedov. úči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna, star. učívši; učênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj kaj, česa ~ deklico angleščino, angleščine; ~ otroka pesem; ~ učence lepega vedenja; ~ vole orati; učiti kaj ~ angleščino; dati, poslati sina učit mizarstva, za mizarja; Slovnica ~i drugače |podaja drugačno razlago|učíti se -ím se (í/ȋ í) kaj, česa ~ ~ fiziko; ~ ~ kuhanja; ~ ~ plavati; učiti se za koga/kaj ~ ~ ~ šiviljo usposabljati se; neknj. pog. Kaj se imate za učiti imate za učenje; Slabo se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
úra2 -e ž (ú; ȗ) hoditi dobro, poud. debelo ~o |več kot eno uro|; vrniti se čez pol ~e, v pol ~e; iti za pol ~e na sprehod; imeti ~o zamude; voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na ~o ‹60 km/h›; šol. žarg. imeti ~e iz angleščine učiti se zunaj šole; začetek predstave ob dvajseti ~i in dvajset minut ‹2020; 20.20›; Avtobusi vozijo ob ~i; poud. čakati ~o ponovnega srečanja |srečanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vbíjanje (í) redk. kaj v kaj ~ zagozde v bruna zabijati; poud. vbijati komu kaj ~ podrejenim pokorščino |s strogostjo dosegati|; ~ učencem v glavo matematiko |vztrajno jih učiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vkùp nač. prisl. (ȕ) skupaj: držati prste ~; učiti se, živeti s kom ~; neknj. pog.: zbrati (se) ~ zbrati (se); držati ~ razumeti se; ~ spraviti zbrati, privarčevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
vzporédnica -e ž (ẹ̑) narisati ~o; publ.: opaziti ~e med slikama enakosti, podobnosti; potegniti ~o čemu, s čim primerjati, enačiti kaj s čim; učiti v ~ah |v paralelkah|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zadôlbsti -dôlbem [u̯b] dov. zadôlbenje; drugo gl. dolbsti (ó) ~ v skalo |začeti dolbsti|; neobč. zadôlbsti kaj ~ napis izdolbstizadôlbsti se -dôlbem se [u̯b] (ó) v kaj neobč. Črv se ~e v les zarije; poud. ~ ~ ~ učenje |prizadevno se učiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
zagrísti -grízem dov., nam. zagrìst/zagríst; zagrízenje; drugo gl. gristi (í) v koga/kaj ~ ~ ustnice; poud. ~ ~ sendvič |začeti jesti|zagrísti se -grízem se (í) v kaj ~ ~ ~ kos mesa; poud.: Sveder se ~e v beton |s težavo prodre|; ~ ~ ~ učenje |prizadevno, vztrajno se začeti učiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.