Tiskanje

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

abuzíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

alkoholízem -zma m (ī)
pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu: dedni alkoholizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

alkoholízem -zma m, pojm. (í) |pretirano uživanje alkohola|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

anabólik -a m (ọ́) kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov; anabolik testosteron; stranski učinki anabolikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

aspartám samostalnik moškega spola

zelo sladko umetno sladilo, ki na toploti hitro razpade

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo]

1.

ki je del beluša 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušni

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušni, špargljev

ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)

B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín]

iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije B vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin B

ETIMOLOGIJA: ↑B + ↑vitamin

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

C-vitamin C-vitamina samostalnik moškega spola [cévitamín] tudi [cə̀vitamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v agrumih, jagodičevju, kislem zelju in kot antioksidant pozitivno vpliva na splošno odpornost organizma; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije askorbinska kislina, iz biologije, iz farmacije C vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin C

ETIMOLOGIJA: ↑C + ↑vitamin

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

člôvek-ékasamostalnik moškega spola

navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
- biti človek
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]

1.

uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski]

1.

ki je v zvezi z degustacijo 1.

1.1.

degustaciji 1.

2.

ki je v zvezi z degustacijo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑degustacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo, uživanje mamil
2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

denaturácija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dolitrgati -am nedovršni glagol

kdo; komu/čemu, kaj delati, povzročati, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrekati, odtegovati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dóping -a m (ọ̑)
sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami; uporaba dopinga je prepovedana
// uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dóping -a m

šport. nedovoljena umetna snov, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost; uživanje te snovi

SINONIMI:

publ. nedovoljeno poživilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

dóping -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dróga -e ž, snov. (ọ́)
1. lekar. sušenje drog
2. mamilo: uživanje drog; trde ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúrian samostalnik moškega spola

1.

iz botanike

drevo z velikimi plodovi močnega vonja in okusa z bodečim ovojem, po izvoru iz jugovzhodne Azije; Durio zibethinus

1.1

plod tega drevesa

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

efedrín -a m (ȋ)
farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok: jemanje, uživanje efedrinov; količina, sledi, vsebnost efedrinov v krvi, urinu / prepovedani efedrini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]

1.

rastline, ki rastejo na določenem območju

2.

iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...

fruktóza -e ž (ọ̑)
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, sadni sladkor: presnova, uživanje fruktoze; sirup z visoko vsebnostjo fruktoze; glukoza in fruktoza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]

1.

rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

korejski ginseng

STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’

glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]

1.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba

1.1.

;

SINONIMI:

goba

STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

goji samostalnik moškega spola

1.

iz botanike

kitajska grmičasta gorska rastlina s podolgovatimi jagodami rdeče barve; Lycium barbarum

1.1

plod te rastline

STALNE ZVEZE: goji jagode, jagode goji

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

govédina govédine samostalnik ženskega spola [govédina]

goveje meso

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

grȃham neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hedonízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hedonízem -zma m

filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje

SINONIMI:

filoz. hedonistična filozofija

GLEJ ŠE SINONIM: uživaštvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hrána -e ž (á)
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hrána -e ž

1.

kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi

SINONIMI:

prehrana, živež, živila, star. brašno, star. jelo, zastar. živilo

2.

kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje

SINONIMI:

nar. ješča, zastar. južina1, neknj. pog. košta, ekspr. kuha, star. piča, vulg. žretje, vulg. žrtje

GLEJ ŠE: popotnica, goltati, jesti, jesti, jesti, jesti, pridelava, pridelava, pridelava, pridelava, pridelava, vrednost, vrednost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

hrana ► xˈraːna -e xˈraneː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: ibogain lahko prekine zasvojenost; učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo]

1.

ki je z zvezi z jakom1, jaki1

ETIMOLOGIJA: ↑jak

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jéd -í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑)
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako območje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jed na žlico tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
♦ gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
// ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed
2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
● nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jéd -í ž

1.

živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki

SINONIMI:

star. jedilo, star. jestvina, neknj. pog. košta, otr. papa2, otr. papica, neknj. pog. rihta2, star. špiža, ekspr. zvarek2

2.

ed. kar se jé, jedi kot celota

SINONIMI:

ekspr. jedača, star. jelo, nar. ješča

3.

ed. uživanje hrane, jedi

SINONIMI:

knj.izroč. jedenje, ekspr. jedež

GLEJ ŠE: predjed, predjed

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

jed ► ˈjėːt ˈjėdiː ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jédež -a m (ẹ̑)
1. slabš. jedec: vsi so sami jedeži / velik jedež
2. ekspr. uživanje hrane, jedi; jed: samo jedež ga drži pokonci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jedílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jedílo -a s (í)
nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane
♦ rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jénje -a s jedenje, uživanje jedi: koscsice sze moro vcsaszi po jênyi toga szadü poszaditi AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta

jesénsko

prisl.:

jesensko hladne sape

jesensko oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kako je prav: »škoduje« ali »škodi«

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kdaj meso postane jed?

Ali je surovo piščančje meso, ki je začinjeno z začimbami JED?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kolovrátenje SSKJ² samostalnik srednjega spola

potovanje s kolesom, opremljenim z nosilci za prtljago

ETIMOLOGIJA: kolovratiti

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kosílo -a s (í)
1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo
● ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed
// uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku
2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kosílo -a s

obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne; uživanje tega obroka

SINONIMI:

nar. južina1, ekspr. kosilce, knj.izroč. obed

GLEJ ŠE SINONIM: zajtrk
GLEJ ŠE: kositi1, kositi1, pokositi1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

kosilo ► kȯˈsiːlȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kôstanj Frazemi s sestavino kôstanj:
hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, [kot] vróč kôstanj, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošíljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kváriti se -im se nedov.

1.

postajati neprimeren za uživanje, slab

SINONIMI:

star. bersati se, knj.izroč. kaziti se, ekspr. kisati se, nar. minevati, knj.izroč. pokvarjati se, ekspr. priditi se

2.

izgubljati pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu

SINONIMI:

ekspr. izprijati se

GLEJ ŠE SINONIM: slabšati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda]

1.

večja površina, porasla s travo, cvetlicami

1.1.

2.

navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...

lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

makadámkanje samostalnik srednjega spola

vožnja s kolesom z močnejšim okvirom, širšimi nazobčanimi kolesi in ukrivljenim krmilom za vožnjo po različnih površinah

ETIMOLOGIJA: ↑makadamkati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mamílarstvo -a s, pojm. (ȋ) poud. |uživanje mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]

krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...

mésec Frazemi s sestavino mésec:
medéni mésec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

meskalín -a m (ȋ)
farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

míkotoksikóza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladičȃ)
1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro
// ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju
2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir
// ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir
3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo
4. značilen za mladega človeka
a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo
b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile
c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu
5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad
6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje
// ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi
7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka

mládi

-a -o sam.:

mladi odhajajo v mesta

dobiti, imeti mlade mladiče

tam ima dež mlade pogosto dežuje

mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha

ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali

star. izza mlada iz zamlada

od, zastar. iz mladega od mladosti;

prim. mlajši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mmm1 medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko m

izgovarja se z višjim tonom

2.

kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, slasten

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi polnimi usti hrane

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

morfinízem -zma m (ī)
uživanje morfija: morfinizem je veliko zlo / pojav morfinizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múltivitamínski múltivitamínska múltivitamínsko pridevnik [múltivitamínski]

ki vsebuje več različnih vitaminov

ETIMOLOGIJA: ↑multivitamin

napénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od napenjati:
a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir
b) napenjanje lic
c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju
č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja
d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

naredba ► naˈrẹːdba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

narkománstvo -a s (ȃ)
zasvojenost z mamili: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nazóbčanec nazóbčanca samostalnik moškega spola [nazópčanəc]
STALNE ZVEZE: užitni nazobčanec
ETIMOLOGIJA: ↑nazobčan

nèzméren1 -rna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka zmernosti: zelo nezmeren človek je; biti nezmeren v jedi in pijači / nezmerno uživanje alkohola / nezmerna kritika

nèzmérno

prisl.:

nezmerno jesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nèzméren -rna -o prid.

ki ne upošteva merila ustreznosti in vključuje pretiravanje

SINONIMI:

knj.izroč. neumerjen, star. nevzdržen

GLEJ ŠE SINONIM: neizmeren

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

nizozemski

Predlog

nizozemska nizozemsko pridevnik

IZGOVOR: [nizozémski]

ZVEZE: nizozemski gulden

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obȋl -íla, prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odlȃšati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon

odtegníti se

in odtégniti se

1.

knjiž.

izogniti se, izmakniti se:

odtegniti se kazni, sodbi

/ odtegnil se je volitvam

/ ni se mogel odtegniti boju za pravico

2.

star.

oditi:

po teh besedah se je počasi odtegnil

/ odtegnil se je v samoto

/ če se le malo odtegnem, me že iščejo

//

umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti

●

knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali

odtégnjen

-a -o:

biti odtegnjen slabemu vplivu

odtegnjena vsota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ohratoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

okadáična kislína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

1.

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

opojílo -a s (í)
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil; glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

opojílo -a s, snov. (í) uživanje opojil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

P

Predlog

1 P-ja tudi P P samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀ja] tudi [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pêja] tudi [pé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

papica ► ˈpapėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

perorálne kápljice -ih -ic ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pijančevánje -a s

pretirano uživanje alkohola, ki traja daljši čas

SINONIMI:

pijanstvo, ekspr. opijanje, nar. pijanščina, pog. pitje, ekspr. popivanje

GLEJ ŠE SINONIM: popivanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

pijánstvo -a s (ȃ)
pretirano uživanje alkoholnih pijač, ki traja daljši čas: nagnjen je k pijanstvu / pijanstvo in kriminal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]

neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus

STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta

pòdzakúpna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pòdzakúpnik -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pòdzakúpnina -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pókovka -e ž (ọ́)
1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka
2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko; prodajalec pokovke; uživanje pokovke; vrečka pokovke; avtomat za pokovko; sladoled, kokakola in pokovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pokváriti se -im se dov.

1.

izraža, da kaj postane slabše, neuporabno

SINONIMI:

neknj. pog. biti fuč, neknj. pog. iti

2.

izraža, da kaj postane neprimerno za uživanje, slabo

SINONIMI:

skvariti se, nar. izpriditi se, nar. miniti, ekspr. pokaziti se, neknj. pog. priti proč, ekspr. skaziti se, ekspr. skisati se

3.

izraža, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu

SINONIMI:

skvariti se, ekspr. izpriditi se, slabš. pobarabiti se, star. skaziti se, star. zamlakužiti se, ekspr. zamočviriti se

GLEJ ŠE SINONIM: poslabšati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

polposnét pridevnik

STALNE ZVEZE: polposneto mleko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

popívanje -a s

uživanje alkoholnih pijač navadno dalj časa in v veliki količini

SINONIMI:

pog. lumpanje, ekspr. opijanje, ekspr. pijančevanje, pog. pitje

GLEJ ŠE SINONIM: pijančevanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

porábništvo -a s (ȃ)
pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: širjenje porabništva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

porábništvo -a s

pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin

SINONIMI:

potrošništvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

postíti póstim in -ím nedov. (ī ọ́, í)
ekspr. omejevati uživanje hrane z določenim namenom: ker nobena kazen ni zalegla, so ga začeli postiti; lačen je, kot da bi se že teden dni postil
// omejevati v čem sploh: danes ga postijo, mu niso dali ne vina ne cigaret

postíti se

rel.

delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa:

vsak petek se posti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potréba -e ž (ẹ̑)
1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega
a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe
b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam; zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene
// kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksuz, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče
2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba
3. izločanje seča, blata: opraviti potrebo; iti na potrebo / mala potreba izločanje seča; velika potreba izločanje blata; zastar. posoda za potrebo nočna posoda
● nima potrebe po družbi ne želi si je; priznavati potrebo davkov potrebnost; pisati iz notranje potrebe zaradi velike želje po pisanju; star. pomagati komu v potrebi v sili, stiski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

potróšništvo -a s (ọ̑)
pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: potrošništvo moderne družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

práviti -im nedov. in dov. (á ȃ)
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati / ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali
b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči
c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži; to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem
2. v sedanjem času izraziti misel
a) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel
b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti; pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici
// nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral
3. nav. ekspr. trditi1, izjavljati: če on pravi, bo že res; ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim
4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet; rada jim pravi pravljice
// nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo
// nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro
5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor; dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače
6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel
// uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime
7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok; zvon pravi bim bam; krava pravi mu
8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izraža
a) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim
b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij
// poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim
// uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča
// v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
● ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri

práviti se

brezoseb.

1.

nav. ekspr.

biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo:

jutri se pravi nikoli

tako govoriti se pravi iz človeka se norčevati

/ zdaj si slišal, kaj se pravi dobro govoriti rusko

//

poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se pravi lakota; on že ve, kaj se pravi delati hišo

2.

za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime:

pri hiši se pravi pri Grudnu

dobro se pravi po nemško gut

/ vasi se pravi Mlačevo

3.

uvaja

a)

dodatno, natančnejšo izrazitev, opredelitev česa:

bilo je leta 1988, se pravi, pred 34 leti

pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke

b)

drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa:

nisem je več videl, to se pravi: videl sem jo, pa le od daleč

Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave

4.

izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo:

nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj

/ če je tako, se pravi, da gremo jutri na pot

●

razloži mi, kaj se pravi: brati med vrsticami pomeni; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

práviti -im nedov. in dov.

1.

kaj o čem z jezikovnimi sredstvi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani

SINONIMI:

govoriti, star. rekati

2.

čemu z imenovalniškim določilom označevati določeni predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo

SINONIMI:

reči, knj.izroč. imenovati, star. rekati, star. veleti

3.

komu z imenovalniškim določilom uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek

SINONIMI:

reči, knj.izroč. imenovati, star. rekati

4.

kaj 3. os. izraža, da je kaj nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo

SINONIMI:

določati, ekspr. govoriti

5.

kaj v sedanjem času, 3. os. mn. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje; izraža negotovost trditve

SINONIMI:

govoriti

GLEJ ŠE SINONIM: glasiti se1, govoriti, imenovati, izraziti2, kazati, oglašati se, pripovedovati, reči, reči
GLEJ ŠE: vedeževati, vikati1, paziti se, res2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.

3.

navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.

4.

navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.

5.

navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?

6.

kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.

7.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

Prekinitveni post
Pri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prepustíti -ím dov., prepústil (ī í)
1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo
♦ pravn. prepustiti komu uporabo, uživanje česa
2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / prepustiti komu tekmo brez boja predati
3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek
// z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi
4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam
5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini
6. ne narediti ničesar
a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice
b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim
7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil
● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu

prepustíti se

1.

ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo

a)

določenemu dejanju koga:

prepustila se je njegovemu objemu

/ čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila

/ ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre

b)

določenemu delovanju česa:

dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom

ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti

/ prepustiti se splošnemu navdušenju

//

dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom

2.

ekspr.,

z oslabljenim pomenom

izraža nastop

a)

stanja osebka, kot ga določa samostalnik:

prepustiti se obupu, žalosti

b)

navadno z glagolskim samostalnikom

intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

prepustiti se sanjarjenju

/ prepustil se je veselim mislim

prepustívši

zastar.:

prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad

prepuščèn

-êna -o:

biti prepuščen sam sebi

obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče

●

ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

presnojédstvo -a s, pojm. (ẹ̑) prilož. uživanje surove hrane

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pretírati -am dov. (ȋ)
1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral
2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja

pretíran

-a -o

1.

deležnik od pretirati:

vaša ocena položaja je v marsičem pretirana

2.

ki se zelo razlikuje od povprečnosti:

pretirani gibi

ta novica je pretirana

pretirano narodnjaštvo

3.

ki je, nastopa v preveliki meri:

pretirana občutljivost

pretirana vljudnost

pretirano uživanje tablet

/ ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

protekcionáštvo -a [ijo] s, pojm. (ȃ) slabš. |uživanje neupravičene prednosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

protekcionízem -zma m (ī)
knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija
♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

protekcionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) dajanje, uživanje (neupravičene) prednosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razkọ̑šje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti]

1.

odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi

2.

v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma

3.

odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi

4.

navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh

ETIMOLOGIJA: ↑strup

razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati]

1.

odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati

2.

v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma

3.

odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati

4.

navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh

ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti

repúh repúha samostalnik moškega spola [repúh]

1.

iz botanike rastlina z velikimi nazobčanimi listi in belimi ali rožnatimi cvetovi v koških ali del te rastline; primerjaj lat. Petasites

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repuh
ETIMOLOGIJA: = hrv. rèpūh, ‛repinec, repuh, lapuh’, bolg. repuh ‛repinec’ < pslov. *rěpuxъ ‛repinec’ iz *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’

Sedeče vedenje
V zadnjih letih se pojavlja več slovenskih ustreznikov za angleški termin sedentary behaviour , ki označuje vsako obnašanje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka energetska poraba. V rabi so: sedentarnost , sedentarno obnašanje , sedentarno vedenje , sedeče vedenje . Menimo, da je sedeče vedenje manj ustrezno poimenovanje, saj pri pojmu ne gre le za sedenje. Sedentarnost bi verjetno ustrezal angleškemu sedentarism . Vedenje in obnašanje sta sicer sinonima, a s kolegi ugotavljamo, da je morda raba besede vedenje pogostejša v kulturnem kontekstu (npr. pravila lepega vedenja), raba besede obnašanje pa v biološkem kontekstu (npr. Laboratorij za motorično kontrolo in motorično obnašanje). Pri sedentary behaviour gre za biološki kontekst, vseeno pa je zlasti s strani NIJZ že več let v uporabi termin vedenje , ko opisujejo obnašanje/vedenje, vezano na življenjski slog.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sekundárna turístična dobrína -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo]

1.

ki je v zvezi s slezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑slez

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sôba -e ž (ó)
prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi
a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; gospodinjska soba prostor za opravljanje gospodinjskih del, zlasti likanja, šivanja, zlaganja perila; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste
b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek / varna soba zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil; prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja
♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba
// pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stàr2 stára -o stil. -ó prid., starêjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á)
1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star
// ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo; posekati staro drevje
2. ki nima več potrebne, ustrezne kakovosti za uživanje: imeli so samo star kruh; star sir; krompir je že star; staro kislo mleko ni več okusno
// ki že ima vse ustrezne značilne lastnosti: gnojiti s starim gnojem; stara slivovka
3. ki ima razmeroma veliko let; ant. mlad: ima starega moža; fant je že precej star; po videzu je že star; star kot Metuzalem, kot svet zelo / gozd starih hrastov / pog. za to vlogo je bila igralka že stara prestara
4. značilen za starega človeka, zlasti po videzu: njegov obraz je postal star; ima staro, nagubano kožo / ostre poteze na obrazu so jo delale staro / ekspr. spregovoril je s starim, tresočim se glasom starčevskim
5. z izrazom količine izraža število časovnih enot, preteklih od rojstva koga ali od nastanka česa: midva sva enako stara; koliko si star; star je pet let; stroji so stari že več kot petdeset let; zadosti je stara, da bi to morala vedeti
6. ki obstaja že dolgo časa: stari običaji; šah je že stara igra / razvaline starega gradu; kupiti staro hišo; obiskovati stara mesta / mladi in stari narodi; izvira iz stare rodbine / poravnati stare dolgove; njuno prijateljstvo je že staro / te metode so že stare
// ki je po času nastanka (zelo) oddaljen od sedanjosti: zbirati stare rokopise; proučevati stare kamnine; zapela jim je več znanih starih pesmi; to gorovje je zelo staro
// ki je dalj časa v uporabi: kupil je star avtomobil; obleki se pozna, da je stara / doma imajo dragoceno staro pohištvo starinsko / odkupovati star papir, staro železo / slabš. na podstrešju je polno stare šare
7. ki se že dalj časa ukvarja s kako dejavnostjo: kot star matematik bi moral to znati; je že star mizar, ribič, voznik / star vojak je in ve, kako je treba ravnati
// nav. ekspr. ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom: stari prijatelji so se zbirali v mestni kavarni / star član društva dolgoleten / on je star znanec te gostilne mnogokrat zahaja vanjo; je star znanec policistov policisti imajo mnogokrat opraviti z njim
8. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: preklicati stare dogovore; proslavo je pripravil še stari odbor; prodajati po stari ceni; v veljavi so ukrepi stare vlade / stari in novi del mesta; na nekaterih mestih se nova cesta zelo približa stari / stari način dela / stari dinar ob denominaciji dinarja 1965 v razmerju do novega 100 : 1; stari Grki Grki do začetka 5. stoletja; stari Rim Rim do propada rimskega cesarstva; stari Rimljani Rimljani do propada rimskega cesarstva; stara Avstrija Avstrija do 1918; stara Jugoslavija Jugoslavija od leta 1918 do 1941
// vključen v kako skupnost pred drugim: stari in novi člani organizacije; stari sodelavci
// ki je od prejšnje letine, zaloge: jedo še stari krompir; pokurili so skoraj že ves stari premog; prodati staro vino
9. že od prej znan, poznan: pri ponovnem zagovoru je navajal stare dokaze; na sestanku so se pogovarjali o starih, a še nerešenih problemih / obvladati staro učno snov / ne more se odreči staremu načinu življenja
// tak kot je bil prej, nekoč: vrniti predmetu staro obliko; čez nekaj trenutkov je njen obraz dobil stare poteze / želel si je, da bi se vrnili stari časi
10. ki je po izvoru od tam, kjer živi; prvoten: novi naseljenci so premagali stare; stare rastlinske vrste so na tem ozemlju počasi izginjale
11. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od sedanjega: star kroj obleke; star način izdelave / ima zelo stare nazore; premagati staro miselnost
● stari cent 56 kg; v starih časih je bilo tukaj jezero nekoč; na stare dni je moral beračiti na starost; naš oče je človek starega kova, stare šole v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. v teh zadevah je star maček izkušen, spreten, prebrisan človek; nar. stari mesec ali stara luna zadnji krajec; stari oče oče očeta ali matere; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno; stari starši starši očeta ali matere; publ. stari svet Evropa, Azija in Afrika; ekspr. stara bajta študent z mnogo semestri; ekspr. ostala je stara devica neporočena; nekateri izseljenci so se vrnili v staro domovino v kraje, kjer so bili rojeni, so prej živeli; ekspr. on je stara korenina krepek, trden človek; stara mati mati očeta ali matere; pog., ekspr. to je pa stara pesem to ni nič novega; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo; ekspr. stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; danes je staro leto 31. december; star. na starega leta dan 31. decembra; varčevati za stara leta starost; preg. stara navada železna srajca stare navade človek zelo težko spreminja
♦ geol. stari zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi praveku; jezikosl. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 8. do 11. stoletja; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju; rel. Stara zaveza prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom; zgod. stari vek obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja; boj za staro pravdo od 15. do 18. stoletja boj kmetov proti obveznostim do fevdalcev, ki niso bile zapisane v srednjeveških urbarjih

stári

-a -o sam.:

stari so posedli okrog peči

mnogo starega je že izginilo

vse novo raste iz starega

želela je, da bi se vse vrnilo na staro

delati, sklepati po starem

vonj po starem

ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo

ekspr. kaj pa pravi na to tvoj stari oče; mož; šef;

prim. starejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

star ► sˈtar sˈtaːra -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína]

svinjsko meso

ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja

šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka]

1.

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...

šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

škodožêlje -a s (ȇ)
veselje, uživanje ob škodi, nesreči drugega: v tem je precej zlobnega škodoželja / knjiž. prav jim je, je v škodoželju pomislil škodoželjnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tabletomaníja -e ž (ȋ)
bolezensko nagnjenje k pretiranemu uživanju tablet: pogosto uživanje pomirjeval vodi v tabletomanijo / omejevati tabletomanijo pretirano uživanje tablet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tatár samostalnik moškega spola

1.

jed iz drobno sesekljanega surovega mesa, navadno z zelišči, začimbami

1.1

temu podobna jed iz zelenjave

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. tartare, iz steak tartare ‛tatarski biftek’, iz steak ‛zrezek’ + tartare ‛tatarski, tartarski’, poimenovan po neresnični zgodbi iz 13. stol. o ljudstvu Tatarov oz. Tartarov, ki naj bi jezdili s kosi surovega mesa pod sedli in ga tako zmehčali za uživanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tránsmaščôben -bna -o prid. (ȃ-ó)
farm., kem., v zvezi transmaščobne kisline kisline, ki nastanejo s procesom trdenja rastlinskih olj pri proizvodnji margarine, rastlinske masti in pri cvrenju živil: škodljive transmaščobne kisline; odsvetovati uživanje transmaščobnih kislin; vsebnost transmaščobnih kislin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

užíten -tna -o prid., užítnejši (í ī)
1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen
2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman
● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanja
♦ agr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; pravn. užitna pravica nekdaj uživalna pravica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

uživálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na uživanje: uživalne navade / uživalna meja meja zemljišča, do katere sega uživanje; uživalna pravica na nacionaliziranem zemljišču
♦ zgod. uživalni lastnik v fevdalizmu imetnik pravice do uživanja določenega dohodka od nepremičnin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

uživálski -a -o [uživau̯ski in uživalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na uživalce ali uživanje: uživalska narava, strast / uživalski človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
uživanje, užitek: letošnje poletje zaznamuje uživancija; dan za uživancijo; garanje, počitnice, zabava in uživancija / jesenska, nedeljska, poletna uživancija; uživancija na morju; avto, vrtiček za uživancijo / to je čista uživancija!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

užívanje -a s (í)
glagolnik od uživati: uživanje hrane, tekočine / uživanje bogastva / uživanje hiše; dati komu zemljišče v uživanje / uživanje pokojnine / uživanje posebnih pravic / potreba, sla po uživanju; uživanje in trpljenje / uživanje ob nesreči drugih / estetsko, spolno uživanje / uživanje miru, sreče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

užívanje, n. das Genießen; — die Nutznießung, die Nutzung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Uživanje »vitamina D« ali »D vitamina«?

Ali obstaja kakšno pravilo, ali mora biti pri omembi vitaminov točno določen vrstni red, kaj je najprej in kaj sledi, ali izbira vrstnega reda ni pomembna? Opažam namreč obe varianti. Primera:

Uživanje D vitamina.
Uživanje vitamina D.

Kateri primer je pravilen oziroma ustreznejši? Ali sta oba primera ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

užívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užívanje (í) kaj ~ lahko hrano; ~ prednosti |jih biti deležen|; pravn. ~ zemljišče; znati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

večérja -e ž (ẹ̑)
obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi
// uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo
♦ rel. zadnja večerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

večérja -e ž

obrok hrane, ki se jé zvečer; uživanje tega obroka

SINONIMI:

ekspr. večerjica

GLEJ ŠE: večerjati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024

večerja ► viˈčẹːra -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

vžívanje -a s uživanje, sprejemanje hrane: ki nám dáva bogato vſza na v'zivanye KŠ 1771, 643; Med nyé v'zivanyem tak Réd i mertük zdr'závaj KAJ 1848, 248; poglej ednoga v sivanya KM 1783, 63; pren. Dühovna (jejstvina) je pa v'zivanye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 205; Csedno v'zivanye je nase pozványe BRM 1823, 407; Kai nadigne na gouſzto vſivanye Vecsérje TF 1715, 42; Kai more opominati na gouſzto vſivanye ſztem Sacramentomom SM 1747, 41; po etom v'zivanyi zemelſzka znamejnya zové KŠ 1754, 8b; naj bole pred v'zivanyem K. vecsérje KŠ 1754, 198; naj v'sivanyem etoga Szvesztva pride KM 1783, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zadovoljščina [zadovọ̑ljščina] samostalnik ženskega spola

radost, uživanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zájtrk -a m (ā)
obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati / kontinentalni zajtrk lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakúpna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakúpna pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakúpnik -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakupnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zakupodajálec -lca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zasladíti -ím dov., zasládil (ī í) knjiž.
1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom
2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod
3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto
// narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami

zaslajèn

-êna -o:

zaslajen zrak

●

knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zdivjánost -i ž (á)
stanje zdivjanega človeka: pretirano uživanje alkohola povzroča zdivjanost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zímski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda

zímsko

prisl.:

zimsko hladno

biti zimsko oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zimski ► ˈziːmskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zméren -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna
// ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje
2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino
// ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo
♦ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica

zmérno

prisl.:

zmerno delati, uživati

zmerno hiter, navdušen

zmerno visoka temperatura

♦

geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; glasb. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s
1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10
2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII
3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žížula -e ž (ȋ)
sredozemsko drevo s svetlo zelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; uživanje žižul pri prehladih; kakiji, pistacije in žižule

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.