črkóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog / črkovna uganka
 
tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dopolnjevánka -e [u̯nž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

enígma -e ž (ȋ) knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

izpolnjevánka -e [u̯nž (á) uganka, pri kateri se besede vpisujejo v zastavljeni lik vodoravno, tako da črke, zlogi na označenih poljih dajo končno rešitev: rešiti izpolnjevanko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krížanka1 -e ž (ȋ) uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike
// glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mágičen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
  2. 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
    // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
    ● 
    publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
    ♦ 
    fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nagráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèrazréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni razrešen, ni rešen: nerazrešena uganka / nerazrešeno vprašanje / nerazrešena nasprotja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèrazréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nerazrešljiv: nerazrešna uganka / nerazrešna zmešnjava / težka, nerazrešna vprašanja nerešljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèrazrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèrazvozlán -a -o prid. (ȅ-á) ekspr. nerešen, nerazrešen: nerazvozlana uganka / egiptovski znaki na kamnu so ostali nerazvozlani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèréšen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèuganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da uganiti: neuganljiva uganka / knjiž. neuganljivo morje skrivnostno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

posétnica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva
  2. 2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico
  3. 3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

premikálnica -e ž (ȃ) uganka, pri kateri nastane s premaknitvijo besed nova beseda, nove besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

puzzle1 -a cit. [pázəl] m (ȃ)
1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle2 (1), puzzli (1): Puzzle se počasi sestavlja iz drobnih koščkov, a v neki točki se oblikuje celovita podoba, ki več ne razpade, tudi ko odvzameš nekaj delčkov
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle2 (2), puzzli (2): To je bil svojevrsten glasbeni puzzle, v katerem se vsak delec prileže k drugemu, enako pomembnemu, da celota deluje brezhibno E agl. puzzle, prvotno 'uganka, težek problem'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razrešljív -a -o prid. (ī í) ki se da razrešiti, rešiti: težko razrešljiva uganka / razrešljiv problem / v teh okoliščinah spor ni razrešljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razvozláti -ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel, vozle: razvozlati vrv / vozla ni mogel razvozlati / razvozlati klobčič
// ekspr. rešiti, razrešiti: razvozlati problem, uganko; končno je razvozlal skrivnost; tudi to vprašanje se bo razvozlalo / razvozlati šifre / razvozlati protislovje odpraviti
● 
ekspr. pijača jim je razvozlala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rébus -a (ẹ̑) 
  1. 1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi
  2. 2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rešítev -tve ž (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje
  2. 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve
    // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve
  3. 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev
    ♦ 
    mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila
  2. 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more
    // narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema
  3. 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
    // narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec
  4. 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila
  5. 5. narediti, da kaj ogroženega
    1. a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje
    2. b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti
  6. 6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek
    // narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor
  7. 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo
    ● 
    žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
    ♦ 
    mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rešljív -a -o prid. (ī í) ki se da rešiti: rešljiva uganka / lahko rešljiv problem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

satóvnica -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

skriválnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki
     
    ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari
  2. 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi
  3. 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sudóku -ja m (ọ̑)
logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E agl. sudokujap. sūdoku iz 'število' + doku 'sam, samostojen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šarádaSSKJ -e ž (ȃ)
ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E nem. Scharade, agl. charadefrc. charade 'zlogovna uganka'provans. charrado 'klepet'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

števílčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami: pogledati na številčnico; svetloba lajša branje rezultatov na številčnici; kazalec se je premikal po številčnici navzgor; številčnica stenske ure; številčnica na telefonskem aparatu
  2. 2. del računskega stroja s tipkami: popraviti številčnico
  3. 3. uganka, pri kateri posamezna številka v polju lika pomeni eno, vedno isto črko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ugánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
    // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
    ● 
    ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ugíb -a (ȋzastar.  
  1. 1. ugibanje: že ob prvem ugibu je uganil
  2. 2. uganka: razrešiti, rešiti ugib

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vstavljálnica -e ž (ȃ) uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev: dopolnjevanke, izpolnjevanke in vstavljalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zagonétka -e ž (ẹ̑) knjiž. uganka: razrešiti zagonetko; zastaviti komu zagonetko / njegovo ravnanje je bilo za mnoge zagonetka / ta človek mi je zagonetka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zaplêsti -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 
  1. 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril
    // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico
  2. 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico
     
    ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj
  3. 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi
  4. 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje
    // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor
    // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel
  5. 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal
    // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave
    // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir
  6. 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zastávica2 -e ž (ȃ) star. uganka: rešiti zastavico / križanke, rebusi in druge zastavice / ta človek mi je zastavica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zlogóvnica -e ž (ọ̑) uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede: reševati zlogovnico
♦ 
lingv. zlogovnica urejen seznam znakov zlogovne pisave; silabar; šol. zlogovnica nekdaj učni pripomoček iz zlogov, iz katerih učenci sestavljajo besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 36