Tiskanje

brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

cvŕkniti 1., cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); (hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kȗrtək, -tka, m. prasec, kateremu je rep odsekan ali uho, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lihati 2., -am, vb. impf. za uho l., ohrfeigen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

líhniti, lȋhnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lópiti, lǫ̑pim, vb. pf. (mit einem flachen Gegenstande) einen Schlag führen, Jarn.; za uho l. koga, Cig.; s krampom koga l., C.; bes te lopi! (kletvica), dass dich der Kuckuck! Levst. (Rok.); — anprallen: l. ob kaj, Cig.; l. na koga, jemand ungestüm anfallen, Cig.; — platzen, fallen: na zemljo l., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Malhus -h(us)a m osebno lastno ime Malh: inu malu poprej Malchuſu daj. ed. tu odsekanu uhu oſdravil (II, 560) ǀ Morebiti ta zhaſs, kadar Malku daj. ed. tu odſekanu uhu je bil osdravil, de ſi lih on je prishal Chriſtusa svesat (III, 386) Málh, lat. V Malchus, gr. Μάλχος, služabnik velikega duhovnika, ki mu je Peter odsekal uho (SP Jn 18,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.-C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oslǫ́v, adj. Esels-: oslovo uho, oslova glava, oslova senca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pę̑st 1., -ȋ, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.-Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pljȗskati, -am, vb. impf. 1) einen dem Stammlaute ähnlichen Laut hervorbringen: patschen, plätschern; voda pljuska ob čoln; dež pljuska, Cig.; — 2) Maulschellen oder Ohrfeigen austheilen, ogr.-C.; za uho p. koga, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) darunter stecken; ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; p., einheizen, aufheizen, C.; pod uho p., etwas liegen lassen, unbeachtet lassen, Cig.; p. besedico, ein Wort hinwerfen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes an die Stelle des Echten) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; podtaknjeno otroče, Cig.; — p. komu kaj, jemandem etwas unterschieben o. andichten, ihn dessen fälschlich beschuldigen, Cig.; — einen Vorwurf machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

podtíkati, -tȋkam, -čem, vb. impf. ad podtekniti; 1) darunterstecken; — pod uho podtikati, außeracht lassen, DSv.; — 2) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemanden fälschlich einer Sache beschuldigen, Cig.; oboje so jim podtikali tudi njih sovražniki, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potəkníti, -táknem, vb. pf. 1) nacheinander hineinstecken; kole po njivi p., den Acker auspfählen, Cig.; redkve semtertja p., Ravn. (Abc.); pod uho potekniti, unberücksichtigt lassen, etwas auf die lange Bank schieben, Lašče-Levst. (M.), Cig.; (pogl. podtekniti); — p. se, sich verstecken: vsi so se poteknili, Cig.; — 2) p. se, anstoßen, straucheln, stolpern, M.; noga se mi potakne, (potekne) ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; — p. se na kom ali čem, an jemandem oder etwas Anstoß nehmen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prestrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. auffangen; p. koga, kaj; p. koga v naročje, Zv.; prestregli so ga roparji, Jurč.; p. žogo; pismo p., Cig., SlN.; svetlobni snopič s prizmo p., Žnid.; kaplje p. v kozarec, Zv.; — p. koga z očmi, jemandem mit den Augen begegnen, Cig.; — na uho vleče, kaj se govori onkraj seče: prestregla je vsako besedo, Str.; — pismeji so mu prestregli vsako besedo (griffen jedes Wort auf), Ravn.; — pot p., den Weg abschneiden, Cig.; — ins Wort fallen: uradnik ga prestreže rekoč, Zv.; — zuvorkommen: p. koga, Cig., Jan.; nevarnost p., C.; p. silo, eine Kraft paralysieren, Jan. (H.); — überraschen, ertappen, Mur., Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pretəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hindurchstecken; nit igli skozi uho p.; p. roko skozi kaj, Cig.; p. prašička skozi rokav, Erj. (Torb.); — durchziehen: luknjo z nitjo p., DZ.; — pretaknjen; pretaknjena (preteknjena) je živina, kadar ji je trebuh upadel, ker je lačna ali bolna, SlGor.; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; p. kline; — 3) durchstöbern; vse p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prinésti, -nésem, vb. pf. bringen; p. komu pismo, veselo novico; p. jed na mizo; s sabo p., mitbringen; na uho p., zu Ohren tragen, Cig.; za dar, v dar p., zum Opfer bringen, als Opfer darbringen, Cig.; beseda je besedo prinesla, ein Wort gab das andere, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prišəptáti, -ȃm, vb. pf. = prišepetati, Cig.; p. komu kaj v uho, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca (t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slíšati, slȋšim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) (gehören, [germ.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

slȋšež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šíniti, šȋnem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uhek [ȗhǝk] samostalnik moškega spola

majhno uho, majhen uhelj; ušesce; uheljček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen (v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.-Kres, gen. úha, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uho [uhọ̑ úha

] samostalnik moškega spola

uho

PRIMERJAJ: ušesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uho ušesa s uho: skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

uho (vuho) sam. s ♦ P: 13 (TC 1550, TC 1555, TR 1558, TT 1560, TL 1567, TP 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, BH 1584, ZK 1595); (vuho/vho) sam. s ♦ P: 4 (TE 1555, TPs 1566, DC 1579, TT 1581-82); (vho/vuho) sam. s ♦ P: 4 (TL 1561, DB 1578, TkM 1579, MTh 1603); (vho) sam. s ♦ P: 4 (TP 1575, DC 1580, TtPre 1588, MD 1592); sam. s ♦ P: 4 (DPr 1580, DC 1584, DM 1584, TfM 1595); (vuho/uho/vho) sam. s ♦ P: 2 (TT 1557, KPo 1567); (vuho/uho) sam. s ♦ P: 2 (*P 1563, TO 1564); (vho/uho) sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578); (uho/vho) sam. s ♦ P: 1 (DB 1584); (uho/vho/vuho) sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595); (uho/vuho) sam. s ♦ P: 1 (TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

usẹ́kati 2.,** -sẹ̑kam, vb. pf. 1) abhauen, abhacken, fällen; u. glavo, C., Krelj, Dalm.; — 2) einen Hieb mit der Axt thun; u. po drevesu; — überh. mit einer schneidenden Schärfe hauen und verletzen, wund hauen; u. se, sich wund hauen; — schlagen; u. koga po glavi, za uho; u. se, aufeinander losschlagen, aneinander gerathen; — u. koga za kako reč, jemandem etwas ablisten, Cig.; — 3) u. jo, den Weg einschlagen, enteilen, C.; — u. jo črez mero, über die Schnur hauen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

úšce, n. dem. uho; das Öhrchen, C.; srčno ušce, das Herzohr, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ušesa [ušẹ̄sa] množinski samostalnik srednjega spola

ušesa

PRIMERJAJ: uho

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ušesa [im. mn.] gl. uho ♦ P: 11 (*P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ušę́sce, n. dem. uho; 1) das Öhrchen; — 2) der Zipfel, Cig.; — der Blattumschlag, Cig.; — 3) ušesca, das Anführungszeichen, Cig.; — 4) mišja ušesca, kleiner Pflücksalat (tudi samo: ušesca), Ljub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ušeša [im. mn.] gl. uho ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vho gl. uho ♦ P: 2 (JPo 1578, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vhu gl. uho ♦ P: 8 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TPs 1566, DB 1578, TT 1581-82, TtPre 1588, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vhu gl. uho itd. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vihóu vihá s uho: I csi ercsé vihou KŠ 1771, 515

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

všesa [im. mn. itd.] gl. uho ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, KPo 1567, TP 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vǜho tudi vühóu vǘha s
1. uho, čutilo: Auris Vühou KMS 1780, A7b; Vühou Fül KM 1790, 92(a); Ful, vüha AIN 1876, 39; i vühou je nej csulo KŠ 1754, 142; neobrejzano je nyih vüho KŠ 1754, 24; i odſzekao nyemi je dejſzno vühou KŠ 1771, 325; i za vühi ſzo ga bili KŠ 1771, 92; ká ſzo vüha nej ſzliſila KŠ 1754, 274; ſzo pa blá'zene i vüha vaſa, kaj csüjo KŠ 1771, 43; ká vüha tvoja kebzüjo na nyé TA 1848, 9; i neobrejzanoga ſzrczá i vüjh lidjé KŠ 1754, 126; vſze návuke je mimo vüh püſzto KM 1790, 36; sepavoga psza brezi vüh KOJ 1848, 8; Ako gli Vüham ſzlisanye zmenka SŠ 1796, 119; ke je meni vüha dáu TF 1715, 21; meni tejlo, vüha dáo KŠ 1754, 85; ki má vüha na poſzlüsanye KŠ 1771, 112; zvézanoga za vüha bijo KM 1783, 237; Nagni ti knam ſzvéta vüha BKM 1789, 50; Ti ſzi mi igra vu vüháj KŠ 1754, 272; i zvühami ſzo 'zmetno csuli KŠ 1771, 43
2. del kake priprave: le'zejſe je kumili ſzkouſz iglé vüjh idti KŠ 1771, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vuho gl. uho ♦ P: 5 (TO 1564, TP 1567, KPo 1567, TkM 1579, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vuhu gl. uho ♦ P: 12 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vušesa [im. mn. itd.] gl. uho ♦ P: 23 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, BH 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vušesa [tož. mn.] gl. uho, v predl. ♦ P: 3 (TO 1564, JPo 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vušeša [im. mn.] gl. uho ♦ P: 2 (TT 1557, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaklȃdati, -am, vb. impf. 1) für den Vorrath sorgen, verlegen, versorgen; z. koga s čim; obrtnika z blagom z.; z. vojsko z živežem, Lebensmittel für die Armee liefern; z vinom se z., sich mit Weinvorrath versehen; — dotieren, Cig.; z. učilnice, Levst. (Pril.); z. koga z denarjem, jemandem Geld vorschießen, Cig., C.; — z. troške, die Kosten decken, DZ.; — 2) beiseite legen, Jarn.; — za uho z. kaj, mit etwas hinter dem Berge halten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zalę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) (liegend) einen Raum bedecken, Raum einnehmen, Cig., Jan., C.; ne z. vsega prostora, Cig.; malo z., wenig Platz einnehmen, C.; — 2) erklecken, ausgeben; to mi veliko, nič ne zaleže, C.; moka, denar zaleže, Fr.-C.; — zustatten kommen, Nutzen schaffen, fruchten, Cig., Jan.; to mi dobro zaleže, das kommt mir gut zustatten, C.; nič ne zaleže, es taugt o. hilft nichts, Cig.; z. v zveličanje, C.; tožbe mi ne zaležejo, Klagen helfen mir nichts, C.; ne bo nikdar prida zalegel, aus ihm wird nie etwas Rechtes werden, Cig., M.; — ausreichen, aufkommen für etwas, Cig. (T.); hiša mu ne zaleže za dolgove, er kann die Schulden mit dem Hause nicht decken, Cig.; z. za vsakdanje troške, zur Bestreitung der laufenden Ausgaben ausreichen, Levst. (Pril.); dohodek ne zaleže za strošek, die Einnahme deckt nicht die Auslage, Cig. (T.); ta denar naj za davke zaleže, Svet. (Rok.); — 3) umlagern: mesto z., M., C.; — 4) übel werden, krankhafter werden, C.; uho mi je tako hudo zaleglo, da nisem slišal skoro nič, Cv.; — zaleže mi, es benimmt mir den Athem, Fr.-C.; — 5) verlegt werden, gerathen, BlKr., M.; spis je zalegel med ostale ogrske spise, Navr. (Let.); — 6) Brut anlegen, M.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten: črvi so se zalegli pri nas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras-Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zaspánəc, -nca, m. 1) ein verschlafener Mensch, der Vielschläfer, der Langschläfer; — 2) die Schlaflust, die Schläfrigkeit, Mur., Cig., Jan.; z. me ima, me lomi, mi prihaja, der Schlaf findet sich bei mir ein, Cig.; zaspancu pod uho podkladati, der Schlaflust nachgeben, Mur.; — 3) der Bärlapp (lycopodium complanatum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zašəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zu flüstern anfangen; flüsternd sagen, zuflüstern; na uho komu kaj z., jemandem etwas ins Ohr flüstern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zatúliti 2., -im, vb. pf. 1) verstopfen, vermachen, C., Notr.; uho se mu je zatulilo (= zamašilo), BlKr.; tolmun se je zatulil (= zasul, da ne požira več), BlKr.; — 2) umbiegen, einbiegen: z. papir, pločevino, C.; — 3) zatuljen, abgestumpft: kača na repu zatuljena, Notr.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.