črna vojska [čŕna vójska]
(vojska črna) samostalniška zveza ženskega spolasplošni upor, punt
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
méjšanje tudi méšanje -a s 1. mešanje: nisteri pa zmêsanyom (vino) pokvarijo AIP 1876, br. 2, 8 2. združevanje: Boug, Eden je po gori vzétyi cslovecsánſztva vu Bo'sánſztvo. Eden iſztina, nej z-mejsanyem bojstva, neko z-jedinſztvom Persóne KM 1783, 15 3. upor: I napunyeno je czejlo meſzto zmejſanyem KŠ 1771, 402 4. zmešnjava: Grô'zanye, mêsanye itak trpi AIP 1876, br. 7, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
odpor [odpọ̄r]
samostalnik moškega spolaupor, odpor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
opozícija, f. upor, uporna stranka, die Opposition, Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
postavlenjé -á s 1. postavitev: Krála poſztávlenyá dén KŠ 1771, 854 2. upor: Ki je za nikakſega poſztávlenyá i lüdomorſztva volo vr'zeni vu temniczo KŠ 1771, 251
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
pràska -e ž spopad, nemir, upor: Zaj, praszka KOJ 1833, 183; Zenebona; prászka KOJ 1833, 184; Komaj je Botskajova maszlácska prászka vtihnil KOJ 1848, 88; v-Hercegovini je prászka vövdárila AI 1875, kaz. br. 3; stero szo protestantje i tatarje za Botskajove prászke vú'sgali KOJ 1845, 72; Med etov krúczovszkov prászkov Leopold I. z-szvejta odide KOJ 1848, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
punt [pȕnt púnta]
samostalnik moškega spolaupor, punt
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
punt m punt, upor:
en punt im. ed. uſtane zhes Krajla, ga otſtavio ǀ Daton, inu Abiron punt tož. ed. ſazhneo zhes Mojſeſsa ǀ shivina ſe je bila v' punt tož. ed. poſtavila ǀ Bogu ſe je bil v'punt tož. ed. poſtavil ǀ Eduvardus je mislil taiſti dan en pund tož. ed. zhes njega obuditi ← bav. srvnem. punt, srvnem. bunt ‛upor, zveza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
puntaría tudi puntaríja -e ž puntarija, upor: vu Bosnii i Bulgárii, puntaria zvelikov mocsjov vövdárila AIP 1876, br. 6, 3; Gejza bojécsi sze puntarije KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
puntarstvo s upor:
zhe on je puntarſtvu tož. ed. v'desheli obudil (II, 548 s.) ǀ puntarſtvu tož. ed. je obudil zhes Malikovajne, inu to greshno Sinagogo (II, 549) → puntar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
razpáliti, -im, vb. pf. entbrennen machen, entzünden; erhitzen, Cig.; — r. se, sich entzünden, Cig., Jan.; entbrennen: (fig.) upor se je bil razpalil, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
reberíja -e ž upor: Dvajszetih imenitnejsih zacsitelov reberije czaszar dá glávobitjom kastigati KOJ 1914, 128; Ár ſzmo najsli etoga mo'zá, kügo, i nadigávajoucsega reberio med vſzejmi 'Zidovmi KŠ 1771, 416; szo szkrivoma prouti Ferenczi I. reberijo naküriti steli KOJ 1848, 118
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
spùntanje -a s upor, vstaja: da je nyegove imenitne csesztnike na szpúntanye pod'sigao KOJ 1848, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
stanéjnje -a tudi stanenjé -á s 1. vstajenje: Ki je naſe z-mrtvi ſztanenyé SŠ 1796, 34; Ka ti valá zſzmrti ſztanejnye BKM 1789, 260; Naj nam dá z-zemlé ſztanenyé SŠ 1796, 112; Csi v-nyega ſztanejnyi bomo ſze vüpali SŠ 1796, 24 2. vstajanje: Ti znás moje sztanênye TA 1848, 113 3. upor, vstaja: vcsinyeno je ſztanenyé KŠ 1771, 413; naj ſze ne obtou'zimo denésnyega ſztanenyá volo KŠ 1771, 403; ki ſzo pred tejmi dnévi ſztanenyé vcsino KŠ 1771, 410; Nego ſze vu vſzem preporácsajmo vu ſztanenyáj KŠ 1771, 538 4. bivališče: Niti tve ſztánenyé SŠ 1796, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
sünenjé -á s upor: Gda bi ſze zgoudilo ſzünenyé poganov i 'Zidovov KŠ 1771, 385
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
tŕpən, -pna, adj. leidend, passiv, Cig., nk.; trpna oblika, die Passivform, Levst. (Sl. Spr.), nk.; trpni upor, der passive Widerstand, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
udušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen: dim ga je udušil; u. se, ersticken; — dämpfen, unterdrücken: u. upor, prepir; — erwürgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
upòr, -póra, m. 1) die Anstemmung, Cig.; — 2) die Anstrengung, die Bemühung, Cig., Jan.; — 3) die Auflehnung, der Aufruhr, die Widersetzung, der Widerstand, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — der Protest, Cig., Jan.; — der Widerstand (phys.), Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
vtrgnenjé -á s upor: Kriſztus nej je za vtrgnenyé ſtimao glih biti z Bougom KŠ 1754, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zbontáranje -a s upor: sze osznovávalo, ino priprávlalo vö vdariti zbontáranye KOJ 1848, 97; Tü vesz tecsáj pomenyenoga zbontáranya szpremetavsi KOJ 1848, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zbúčenje -a s upor: ali domá je sztrasno kastigao zbúcsenya zacsitele TA 1848, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
zbùrkanje -a s 1. vihar, nevihta: I ovo veliko zburkanye je poſztanolo vu mourji KŠ 1771, 36; Zburkanye zráka KAJ 1848, IX; Od pogibelnoga vu zráki zburkanya KM 1783, 96; i bodo gládove i zburkanya KŠ 1771, 143 2. hrup, vznemirjenje: nej vu ſzvétki, naj zburkanye ne bode med lüſztvom KŠ 1771, 87; ka je za mojo volo na váſz prislo tou veliko zburkanye KM 1796, 81 3. upor: i vidi zburkanye KŠ 1771, 117; vu vſzákom zburkanyi KŠ 1771, 821; Ki szo zaprva prisli, kak sze zburkanye zacsnolo AI 1875, br. 1, 4; poszlanika poszlo, ka bi eti poszlavci zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3; ka blizi nász nê bojna bila, stera bi zburkanyom protila AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.