uslúžbenec -nca m (ȗ)
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju
// kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci; uslužbenec v javni upravi
♦ 
pravn. državni uslužbenec sodelavec državnih organov; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uslúžbenec -nca m z -em člov. (ȗ) ~ urada
uslúžbenka -e ž, člov. (ȗ)
uslúžbenčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

uslúžbenec -nca m
kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizičnopojmovnik
SINONIMI:
zastar. činovnik, zastar. nameščenec
GLEJ ŠE: arhivar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

uslȗžbenec – glej služīti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jávni uslúžbenec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 5