uslúžbenec -nca m (ȗ) kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka;
vesten uslužbenec;
uslužbenec knjižnice;
uslužbenec v muzeju // kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci; uslužbenec v javni upravi
♦ pravn. državni uslužbenec sodelavec državnih organov; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uslúžbenec -nca m z -em člov. (ȗ) ~ uradauslúžbenka -e ž, člov. (ȗ)uslúžbenčev -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uslúžbenec -nca
m kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
uslȗžbenec – glej služīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jávni uslúžbenec -ega -nca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.