usvojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika
● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
usvojíti -ím dov., usvójil (ī í) knjiž. - 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil
// začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo - 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti
● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati
♦ šol. usvojiti učno snov
usvojèn -êna -o: nova metoda je že usvojena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.