vsè-v-ênem -- v prid. rabi (ȅ-é) ki lahko opravlja več različnih funkcij; all-in-one: rešitev vse-v-enem; tiskalnik vse-v-enem; Osebni računalnik vse-v-enem, ki je skrit v ohišje 20,1-palčnega zaslona LCD, na mizi zasede celo manj prostora od številnih prenosnikov E iz vsè v ênem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
móžSSKJ -á m (ọ̑ ȃ) možjé v módrem móž -- -- m mn. člov. (ẹ̑, ọ́; ọ́) ekspr.
policisti: Možje v modrem so ga odpeljali na policijsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zelêniSSKJ -a -o prid. (é) zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíjaekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prázniSSKJ -a -o prid. (á) prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ) šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E ← agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'kickboxing2 -- v prid. rabi
Tekmovalci celjskega kickboxing kluba so upravičili pričakovanja in v prvem kolu državnega prvenstva osvojili eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto | Selektor slovenske kikboksing reprezentance meni, da so nekateri tekmovalci in tekmovalke že v dobri formi, kar kaže, da so v klubih dobro izrabili pripravljalni del pred novo sezono
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
léviSSKJ -a -o prid. (ẹ́) pog. nepomemben: Izbor miss Evrope vendarle ni neko levo tekmovanje, temveč ugledna prireditev E = hrv. lijȇvī, srb. lȇvī, rus. lévyj, češ. levý, stcslov. lěvъ < pslov. *lěvъ = lat. laevus, gr. laiós < ide. *lai̯u̯o-léva pošévnica -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v levo: Leva poševnica se uporablja zlasti v računalništvu v programskih jezikih, kjer na koncu določene vrstice označi, da napis v naslednji vrstici dejansko sodi v nadaljevanje prve vrstice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jógurtni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z jogurtom: jogurtni preliv; jogurtna strjenka; V mestu je trava pomendrana, po njej se valjajo plastične vrečke, steklenice in jogurtni lončki E (↑)jógurtjógurtna revolúcija -e -e ž (ọ̑, ú)
1. organizirana zborovanja, demonstracije proti takratni oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989: V Beogradu so Vojvodino le tu in tam imenovali avtonomna pokrajina, a ta si po političnih spremembah prizadeva za formalno vračanje politične avtonomije, ki jo je po jogurtni revoluciji ob koncu osemdesetih odpravil stari režim
2. oznaka za organizirana zborovanja, demonstracije po letu 1991, usmerjene proti birokratskim in demokraciji odtujenim oblastnim strukturam na različnih nivojih: V nekaterih krajih se lahko zgodi jogurtna revolucija po slovensko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
portfólio1 -a [portfolijo] in portfólijo -a in portfólij -a m (ọ́) 1. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: Agencija bo upravljala milijardni portfolio, poleg tega bo odločala o strateškem lastništvu države v gospodarstvu 2. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: Na natečaj so se lahko prijavili vsi arhitekti, ki so v ocenjevanje predložili svoj referenčni portfolio
// mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; zbirna mapa (1): osebni portfolio; Pripraviti moraš celoten portfolio in ko te sprejmejo, zaprosiš za štipendijo 3. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, zbirna mapa (2): otrokov portfolio; Pri ocenjevanju učenčevega znanja naj bi v prihodnosti imeli večjo težo tudi njegova motivacija pri posameznem predmetu in podatki iz njegovega portfolia E ← agl. portfolio ← it. portafoglio 'denarnica' iz portare 'nositi' + foglio 'list'portfólio2 -- v prid. rabi fin.
portfeljski: portfolio investitor; portfolio analiza; portfolio naložbe; V določenih okoliščinah lahko tuje portfolio investicije resno ogrozijo makroekonomsko stabilnost države
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kárdiofítnes1 -a [kardijofitnes] m (ȃ-ȋ) 1. telesna vadba za aerobno vzdržljivost, navadno vodena računalniško: Pozitivni učinki kardiofitnesa se kažejo v zmanjšanem krvnemu pritisku in holesterolu v krvi 2. sklop naprav za aerobno vzdržljivost, navadno vodenih računalniško: V ponudbi wellness centra je tudi najsodobnejši kardiofitnes E ← agl. cardio fitness iz (↑)kardio… + ↑fítneskárdiofítnes2 -- v prid. rabi
kardiofitnes center; kardiofitnes program; V wellness centeru so pripravili številne sprostitvene in lepotne programe ter programirane aktivnosti v kardiofitnes studiu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mail1 -a cit. [mêjl] in mêjl -a m (ȇ) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), e-pošta (1): Prosili smo vas, da nam vprašanja pošljete po mailu in da bomo takrat videli, ali lahko odgovorimo ali ne | Prek mejla urejava podrobnosti v prezentaciji o delu zveze potrošnikov 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), e-pošta (2): Vsak dan ji pošlje en mail | Zdelo se mi je, da v mejlih, ki mi jih je poslal, piše tako zelo sproščeno in neposredno kot še nikdar poprej E ← agl. mail 'pošta, poštna pošiljka' ← stfrc. male 'torba' ← stfrank. *malha, prim. (↑)málhamail2 -- v prid. rabi
e-mail2, e-poštni: mail strežnik; V Cankarjevem domu bo na ogled razstava Ženske brez meja, ki izhaja iz koncepta mail arta – umetnosti po pošti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
patchwork1 -a cit. [pêčvórk] m (ȇ-ọ̑) 1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; krpanka (1): Novost v modi je barvni patchwork
// tehnika skladanja in šivanja raznobarvnih vrst blaga v celoto: V prostem času se ukvarja s patchworkom 2. izdelek s takšnim vzorcem: Iz usnja, ki je bilo takrat sprejemljivo izključno za športne jopiče, je Cavalli naredil material za vse priložnosti: leta 1972 je predstavil patchwork, oblačila iz različnih koščkov usnja 3. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; krpanka (2): Delajo nekakšen patchwork iz različnih romanov in dram E ← agl. patchwork iz patch 'krpa, zaplata' + work v pomenu 'izdelek'patchwork2 -- v prid. rabi
patchwork vzorec in vzorec patchwork; patchwork tehnika in tehnika patchwork; Znameniti stol Egg so preoblekli v patchwork tkanino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
šôping1 -a in shopping -a cit. [šôping-] m (ȏ) pog. nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; Ne glede na cene – mesto velja za eno najdražjih na svetu – je šoping oziroma potrošništvo v najširšem pomenu besede njegovo gibalo številka ena E ← agl. shopping iz shop 'nakupovati'šôping2 -- v prid. rabi v zvezi šoping center
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, nakupovališče: V južnokitajskem mestu Dongguan so pred tremi leti zgradili največji šoping center na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine 2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E ← agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne 2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
imisíja -e ž (ȋ) vnašanje onesnaženih snovi v okolje, zlasti v ozračje: analiza imisij; zmanjševanje imisij; Poročilo za obdobje oktober–december 2003 zajema rezultate meritev emisij in imisij v okolje, pa tudi meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju E ← agl. immission, nem. Immission iz lat. immittere 'poslati v, vpeljati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
insájder -ja in insider -ja cit. [insájder] m, člov. (á) pog. 1. kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: Na resnično škodo opozarjajo predvsem insajderji v (še) državnih bankah 2. kdor zlorablja notranje informacije v ustanovi, zlasti finančni, v kateri je zaposlen: Stroga kazen čaka tudi hekerje in insajderje, ki razpečujejo glasbo in filme še pred uradno izdajo 3. delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki menedžer, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: Insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji E ← agl. insider iz inside 'znotraj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
júgonostalgíja -e ž (ȗ-ȋ) od leta 1991 nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: Ko odrasli govorijo o jugonostalgiji, imajo v mislih celovit pojav – številne socialne vezi, politične dogodke, kulturne usmeritve itd., ki so jih vezale, v dobrem in v slabem, na rajnko Jugoslavijo E (↑)jugo… 2 + (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mešihát -a m (ȃ) pri muslimanih 1. enota v organizaciji islamske verske skupnosti, ki obsega več džematov: ustanoviti mešihat; Oktobra leta 2001 je v Sloveniji začel delati prvi pravi muftija (do takrat so bili le vršilci dolžnosti), ki vodi mešihat v Sloveniji 2. sedež te enote: prostori mešihata; Odbor islamske verske skupnosti je leta 1981 kupil hišo v Ljubljani in jo preuredil v mešihat, ki je bil edini tovrstni objekt v Sloveniji do leta 1990 3. izvršni organ najvišjega zakonodajnega telesa islamske verske skupnosti: predsednik mešihata; Vse zadeve islamske skupnosti na Hrvaškem ureja mešihat v Zagrebu E ← bos. mešìhāt ← tur. meşihat ← arab. mašīẖa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)páspasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem
pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
irakizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati sporu, nesoglasju (v državi, med državami) poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Nasprotniki novega Afganistana poskušajo Afganistan irakizirati E po imenu države Irakirakizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
dobivati poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku: Po odhodu prejšnjega predsednika se razmere v državi ob zunanjem vmešavanju nevarno irakizirajo in v nekaj korakih lahko hitro dobijo razsežnosti državljanske vojne vseh z vsemi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ) 1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe 2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA 3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriškovúdu2 -- v prid. rabi
vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
domáčitiSSKJ -im nedov. (á ȃ) 1. prevajati tujo besedo v materni jezik: V drugi polovici 18. stoletja so islandski intelektualci v Københavnu sklenili, da bodo začeli sistematično domačiti tuje strokovno izrazje 2. jezikosl. prilagajati tujo besedo glasovni podobi maternega jezika: Imena valut v slovenščini praviloma pisno domačimo (prim. šiling, funt šterling, pezeta) E (↑)domàč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg. 1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane 2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
franšízaSSKJ -e ž (ȋ) 1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja 2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah 3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev 4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hládniSSKJ -a -o prid. (á) hládni bifé -ega -êja m (á, ẹ̑ ȇ)
1. miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji: V kuhinji s skupnimi močmi uredimo hladni bife, v veliki jedilnici, podobni klasični gostilni s šankom, pa odmaknemo mize in klopi ob rob, razmestimo stole v krog in že imamo plesišče
2. jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene: Zvitke prevežemo s tremi, štirimi stebelci drobnjaka, ponudimo s kruhom ali kot sestavni del hladnega bifeja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ) ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'in vitro2 prisl. (ȋ)
Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ) kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lastnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) lastnínski certifikát -ega -a m (ȋ, ȃ)
potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja; lastniški certifikat: vložiti lastninski certifikat; Pidi so zbrane lastninske certifikate že v celoti zamenjali za deleže in delnice v slovenskih podjetjih
lastnínsko preoblikovánje -ega -a s (ȋ, ȃ)
sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe: izvesti lastninsko preoblikovanje; lastninsko preoblikovanje zavarovalnice; postopek lastninskega preoblikovanja; V podjetju so prodajo 40-odstotnega deleža izbrali kot enega od načinov lastninskega preoblikovanja podjetja poleg interne razdelitve in notranjega odkupa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
máster1 -tra m (á) 1. študij do druge visokošolske stopnje izobrazbe: Na fakulteti so uvedli dvoletni master 2. športno tekmovanje, na katero prireditelji povabijo le izbrane tekmovalce: V belgijski metropoli so pripravili uvodni master letošnje tekmovalne sezone v športnem plezanju 3. končna različica glasbenega ali filmskega posnetka, navadno namenjena za serijsko izdelovanje kopij: V Milanu so delali master prejšnjega albuma E ← agl. master, prvotno 'mojster'máster2 -- v prid. rabi
master posnetek; master program; master plošča; V športnem plezanju bo naslednjo nedeljo master tekma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nomádka -e ž, člov. (ȃ) 1. pripadnica ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: Ženske, ki so živele v ustaljeni kmetijski skupnosti in so večinoma sedele, so otroka lahko večkrat odložile in ga prenehale dojiti prej kot nomadke 2. ženska, ki pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: Kakor v mladih letih, ko se je selila z očetom, je do današnjih dni ostala nomadka na nenehni poti s celine na celino, iz mesta v divjino in iz ene v drugo družbeno skupino E (↑)nomád
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ) odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal
odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
písemskiSSKJ -a -o prid. (ī) písemska bómba -e -e ž (ī, ọ̑)
pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju: poslati pisemsko bombo; V Genovi, pa tudi v Neaplju, Firencah in Padovi so preiskali glavne štabe anarhistov, ki jih sumijo, da so v ponedeljek sodelovali pri eksploziji pisemske bombe na policijski postaji v Genovi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
písmoSSKJ -a s (í) písmo brálcev -a -- [brau̯ceu̯] s (í, ȃ) nav. mn.
pismo uredništvu časopisa, revije, v katerem bralec, skupina bralcev sporoča javnosti kaka svoja mnenja, stališča: rubrika Pisma bralcev; V Sloveniji se je v demokratičnem političnem komuniciranju močno uveljavilo pisanje vseh mogočih pisem bralcev v časnikih in revijah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
preizkúsniSSKJ -a -o in preskúsniSSKJ -a -o prid. (ȗ) preizkúsna lútka -e -e in preskúsna -e ž (ȗ, ȗ)
lutka v obliki človeka, ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah; testna lutka: Meritve na preizkusnih lutkah niso pokazale kakšnih večjih težav v predelu kolen in stegen, je pa voznikovo koleno udarilo v armaturno ploščo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
solátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) solátni bár -ega -a m (ȃ, ȃ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bife: V pritličju so uredili bistro, v katerem bodo ves dan stregli vse od sladkih zalogajev do solat iz solatnega bara ter lahkih prigrizkov
solátni bifé -ega -êja m (ȃ, ẹ̑ ȇ)
posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni bar: Gostom je na razpolago pester izbor jedi, ki ga dopolnjujejo sadni in solatni bife
solátni króžnik -ega -a m (ȃ, ọ̑)
jed iz solate ter različnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku: Odlično znam pripraviti solatni krožnik z izbranimi začimbami, avokadom in ravno prav zapečenimi bučnimi in sončničnimi semeni, popraženimi na rastlinskem maslu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
timeline -na in -- cit. [tájmlajn] m (ȃ) 1. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; časovnica (3): Vse lastnosti animacije določamo v timelinu, kjer označimo, kateri atributi predmeta se s časom spreminjajo 2. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; časovnica (4): Oglasi v obliki sponzoriranih tvitov naj bi se uporabnikom prikazovali v timelinu E ← agl. timeline iz time 'čas' + line 'črta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
trance1 -cea cit. [trêns] m (ȇ) zvrst elektronske glasbe, ki je nastala v 90. letih 20. stoletja kot združitev techna in housa: Britanski klubi so se utopili v tranceu, ampak v tistem izpred osmih let E ← agl. trance (music) iz (↑)tránstrance2 -- v prid. rabi
trance glasba; trance zabava; V nizozemskem Utrechtu se je februarja odvila dvanajsta izvedba največjega trance festivala na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́) trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
úličniSSKJ -a -o prid. (ū) úlično gledalíšče -ega -a s (ū, í)
oblika gledališkega ustvarjanja, ki se odvija na javnih zunanjih prostorih, navadno ulicah in trgih, in je namenjena naključnim mimoidočim; poulično gledališče: mednarodni festival uličnih gledališč; Poleg klasičnih gledaliških predstav in predstav uličnega gledališča bo v letošnjem programu več plesnih in raziskovalnih predstav
úlična košárka -e -e ž (ū, ȃ)
košarka, pri kateri igrata dve ekipi s po tremi igralci, ki mečejo žogo v en koš; streetball: Poletje bo v znamenju državnega prvenstva v ulični košarki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vzporédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̄) vzporédne volítve -ih -tev ž mn. (ẹ̄, ȋ)
anketa o odločitvah volivcev, ki poteka istočasno z volitvami, referendumom: izvajati vzporedne volitve; rezultati vzporednih volitev; Po razglasitvi izidov vzporednih volitev se bodo politiki začeli ukvarjati s povolilno aritmetiko – kdo bo s kom v vladi in kdo bo prihodnja štiri leta ostal v opoziciji
vzporédni štúdij -ega -a m (ẹ̄, ú)
dodatni študijski program, ki poteka istočasno kot redni študij: kandidati za vzporedni študij; prošnja za vzporedni študij; Že med študijem sem se začel ukvarjati z ekonomijo in sem se tudi vpisal na vzporedni študij ekonomije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ) 1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga 2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jín-jáng1 -a m (ȋ-ȃ) nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: Jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico E ← nem. Yin-Yang(-Lehre), agl. Yin-Yang ← kit. yinyang iz ↑jín + ↑jángjín-jáng2 -- v prid. rabi
jin-jang filozofija in filozofija jin-jang; Ko je izvorna energija v svojem (po)polnem stanju, se jin-jang pola prevesita v ravnovesje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kibernétičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetski: kibernetična galerija; Zaradi najrazličnejših projektov se iz kibernetične ravnine končno oblikuje poduhovljen kibernetični prostor E (↑)kibernétikakibernétična kavárna -e -e ž (ẹ́, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetska kavarna: Kibernetične kavarne so v preteklem desetletju v večjih mestih rasle kot gobe po dežju
kibernétični prôstor -ega -óra m (ẹ́, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetski prostor, kiberprostor: Roparski virusi, črvi in trojanski konji so v kibernetičnem prostoru postali že del vsakdanjika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčennèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rockabilly1 -ja cit. [rokabíli] m (ȋ) 1. zgodnja oblika rokenrola z močnim vplivom country glasbe, z začetkom v 50. letih 20. stoletja: Takrat ni bilo v navadi, da bi se v rockabillyju pojavil klavir, zato so številni bolj uveljavljeni glasbeniki kmalu postali pozorni na energičnega Lewisa 2. člov. kdor izvaja tako glasbo: Mnogi rockabillyji Elvisa sploh ne kujejo v zvezde 3. člov. kdor se navdušuje za tako glasbo: Nekaj rockabillyjev pod odrom se je razvnelo E ← agl. rockabilly iz (↑)róck + (hill)billy 'hribovec'rockabilly2 -- v prid. rabi
rockabillyjevski: Na festivali bosta nastopili dve rockabilly skupini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tarót1 -a m (ọ̑) 1. snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Vedeževalka bo brala prihodnost iz tarota 2. vedeževanje s takim snopičem kart: Ob pomoči tarota sem začela spoznavati, da v svojem trpljenju nisem sama, da so se stvari, ki se mi dogajajo, dogajale že mnogim pred menoj E ← nem. Tarot ← frc. tarot ← it. tarocco, (↑)taróktarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑) zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólktúrbofólk2 -- v prid. rabi
turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
brík1 -a m (ȋ) embalaža v obliki kvadra za tekočine: Jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku E ← agl. bri(c)k, skrajšano iz imena izdelka Tetra Brik® švedskega proizvajalca Tetra Pak (od 1963), iz brick 'opeka'brík2 -- v prid. rabi
Podjetje je na prodajne police poslalo sokove v litrski brik embalaži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
carving1 -a cit. [kárving-] in kárving -a m (ȃ) smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: Zveza trenerjev in učiteljev smučanja Slovenije je med vikendom priredila državno prvenstvo v veleslalomu in carvingu | Žal smo Slovenci, ki smo karving prvi razvili, to revolucijo v alpskem smučanju slabo izkoristili E ← agl. carving iz carve 'rezati, rezbariti'carving2 -- v prid. rabi
carving smuči in smuči carving; V danes uveljavljeni carving tehniki smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo smučanje brez oddrsavanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ) 1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš 2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ) 1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano 2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko 3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E ← agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'fast food2 -- -- v prid. rabi
Ob vseh fast food restavracijah so začeli popularizirati francosko kuhinjo v bistrojih nakupovalnih središč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ferragosto -a cit. [feragósto] in feragósto -a m (ọ̑) v Italiji kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: Ferragosto pri nas ne bo povzročil turistično-prometnega šoka, kakršnega so minulo soboto doživeli v Franciji, ko so se dopustniki znašli kar v 800 kilometrov dolgem zastoju | Po pričakovanjih je bila tretjo soboto v avgustu velika selitev narodov v Evropi, saj se je pri naših zahodnih sosedih začel feragosto E ← it. ferragosto iz lat. fēriae Augusti 'Avgustovi prazniki'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ) 1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor 2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fítfítnes2 -- v prid. rabi
fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
flashback -a cit. [flêžbek] m (ȇ) 1. lit. pripovedni postopek, ki pretrga časovni potek dogajanja in temelji na vključevanju hipnega spomina na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Flashback kot pripovedni postopek v filmu, ki prikliče dogodke iz preteklosti, je nemalokrat zlorabljen v melodramatične oziroma sentimentalne namene 2. hipen spomin na pretekle dogodke, ki so v povezavi s sedanjimi in jih pojasnjujejo: Hodil bo na skupinske terapije, kjer se mu bodo kot flashbacki razkrivali dogodki iz otroštva 3. psiht. perceptivna motnja, ko se spontano pojavljajo učinki, podobni tistim, ki jih je uživalec doživel med uživanjem droge: Mnogi uživalci doživljajo redne flashbacke, v katerih podoživljajo občutja, čeprav droge ne užijejo nikoli več E ← agl. flashback iz flash 'preblisk' + back 'nazaj, spet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fólk1 -a m (ọ̑) glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk glasba: V klubih so igrali džez, folk, kar je bilo pač popularno E ← agl. folk (music) 'ljudska (glasba)' iz folk 'ljudstvo'fólk2 -- v prid. rabi
folk festival; folk pevka; Letošnji festival so odprle flamske folk skupine
fólk glásba -- -e ž (ọ̑, ȃ)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk1 mehiška folk glasba; festival folk glasbe; Našemu ušesu je prav tako zelo blizu folk glasba, ki temelji na anglosaksonskem srednjeveškem ljudskem glasbenem izročilu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
géostacionárni -a -o [geostacijonarni] prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi z navidezno stalno točko nad Zemljinim površjem: Po sedanjih izračunih bo asteroid letel celo bliže od številnih komunikacijskih satelitov v geostacionarni orbiti okoli Zemlje E ← agl. geostationary iz (↑)geo... + (↑)stacionárengéostacionárni satelít -ega -a m (ẹ̑-ȃ, ȋ)
umetni satelit na navidezno stalni točki nad Zemljinim površjem, ki se premika v orbiti nad ekvatorjem z enako hitrostjo in v isti smeri kot Zemlja: Satelitski oddajnik posreduje signal na enega od devetih geostacionarnih satelitov, od koder se prenaša na zemeljsko postajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
grand slam -- -a cit. [grênt slêm] m (ȇ, ȇ) šport. zmaga na štirih najpomembnejših tekmah, turnirjih v tenisu ali golfu v istem letu: zmagovalec grand slama; turnir za grand slam v golfu; Po zmagah na vseh štirih turnirjih za grand slam v sezoni se je nemška teniška igralka okitila še z olimpijskim zlatom E ← agl. grand slam, prvotno 'veliki slem', 'napoved vseh vzetkov v bridžu', iz grand 'sijajen, imeniten' in slam 'tresk, tlesk, pok'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hardcore1 -ra in hard core -- -ra cit. [hártkór] in hárdkór -a m (ȃ-ọ̑) zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: Moram opozoriti, da je bilo v naši zvrsti, sploh pa v pravem ameriškem hardcoru, sporočilo vedno pomembnejše od glasbe | Ko smo bili mladi, smo poslušali samo metal in hard core | Pitchshifter je bend, ki se je na začetku 90. let obrnil h koreninam britanskega panka in ameriškega hardkora E ← agl. hard-core 'grob' iz hard 'trd, težek' + core 'jedro, sredica'hardcore2 -- v prid. rabi
hardcore glasba; Kot najstnica je pela v hardcore skupini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kebáb -a m (ȃ) 1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab 2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E ← nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso' ← arab. kabāb 'pečeno meso'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kibernétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z računalniki, internetom; kiber, kibernetični: kibernetski kriminal; Če se bo poskus posrečil, kibernetske volitve v prihodnje ne bodo potekale le na lokalni ravni, ampak tudi na nacionalni in celo na evropski E (↑)kibernétikakibernétska kavárna -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
kavarna, ki nudi dostop do interneta; kiberkavarna, kibernetična kavarna: V objektu bodo restavracije, bari, kibernetska kavarna, otroški vrtec in prodajalna igrač
kibernétski prôstor -ega -óra m (ẹ̑, ó ọ́)
računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kiberprostor: V kibernetskem prostoru se socialne povezave sicer množijo, vendar hkrati postajajo vse površnejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
latíno -- v prid. rabi (ȋ) 1. ki se nanaša na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike: latino igralec; latino zvezdnik; Latino lepotica se je po rdeči preprogi filmskega festivala v Cannesu sprehodila v dolgi rdeči obleki 2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike: latino temperament; Priljubljeni hrvaški pevec nam je v pogovoru razkril, od kod izvira njegov latino šarm 3. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latinoameriški (2): latino pop; latino ritmi; latino glasba; V tistem času je bil razglašen za obetavnega latino pevca – glej tudi latíno... E ← agl. Latino iz ↑latínoamêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lounge1 -gea cit. [láu̯ndž-] m (ȃ) 1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: Slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge 2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: Medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge E ← agl. lounge, prvotno 'zofa, naslanjač'lounge2 -- v prid. rabi
lounge bar; lounge glasba; Glasbeno vzdušje v lokalu je prepuščeno znanemu francoskemu lounge didžeju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
manevrírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z manevriranjem: manevrirni prostor; Zračna vojna je bila v tehnološkem smislu neenakopravna, saj so ZDA imele na razpolago celo vrsto satelitov, nevidna letala in manevrirne izstrelke E (↑)manevríratimanevrírna rakéta -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
radarsko vodena raketa, ki leti nizko nad površjem in se v letu prilagaja obliki zemeljskega površja: izstreliti manevrirno raketo; sistem za prestrezanje manevrirnih raket; Vlada bo v prihodnje nadzorovala vse izdelke, namenjene izvozu, med katerimi bi se lahko skrivala oprema za izdelavo manevrirnih raket
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mèdomréžni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki je v zvezi s skupino avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo: medomrežni klic; medomrežni pogovor; Cena minute medomrežne povezave iz fiksnega omrežja v mobilna omrežja in obratno je znana 2. ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medmrežni: medomrežna knjigarna; V načrtu imajo izdajanje revije in pripravo medomrežne strani E ↑mèdomréžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
milónga -e ž (ọ̑) 1. argentinska glasba, predhodnica tanga, praviloma napisana v dvočetrtinskem taktu: Milonga se je s časom razvila v drug glasbeni izraz, tango
// ples za to skladbo: V milongah si plesalci ne morejo privoščiti akrobatskih gibov, saj morajo paziti na druge, zato pa si lahko dajo duška profesionalni pari, ki nastopajo v šovih 2. družabni dogodek, kjer se pleše milonga ali tango: Na milongi veljajo posebna pravila lepega obnašanja, ki zagotavljajo, da je ples za vse udeležence prijeten E ← špan. milonga, neznanega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
naložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik 2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
perinatálni -a -o prid. (ȃ) med. 1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez 2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prenaložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; naložiti (1): Ta dodatek vam bo omogočil, da filmček enostavno prenaložite v svoj računalnik 2. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti laptop; Je napaka v tem, da sem prejšnje gonilnike le zbrisal in nato naložil nove, ne da bi prenaložil windowse? 3. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: Finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade E (↑)naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prótitobáčni -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki omejuje kajenje tobaka; proticigaretni, protikadilski: protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja; Posebna protitobačna policija ima pravico, da nenapovedano vdira v restavracije, pisarne in vsa druga javna mesta in ugotavlja, ali so v zraku sledi dima E iz próti tobákuprótitobáčni zákon -ega -óna in -a m (ọ̑-ȃ, á ọ́; á)
uradna prepoved kajenja na javnih mestih: V 500 manjših lokalih po Sloveniji so opozorili na posledice novega protitobačnega zakona, ki prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rétrovírus -a m (ẹ̑-ȋ) med. virus z ribonukleinsko kislino, ki se s pomočjo encima reverzne transkriptaze v gostiteljski celici prepiše v deoksiribonukleinsko kislino: Raziskovalci napovedujejo, da bo v prihodnjih mesecih objavljenih več študij, v katerih bo obravnavana morebitna povezava med prisotnostjo retrovirusa v človekovem telesu in kronično utrujenostjo E ← nlat. retrovirus iz agl. re(verse) tr(anscription) o(nco)virus 'onkovirus z obratnim prepisovanjem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rólarka -e ž (ọ́) 1. člov. ženska, ki rola: Kolesar je čelno treščil v rolarko 2. obuvalo z nizom koleščkov na podplatih za rolanje; roler (1): hokej na rolarkah; Naša hokejska reprezentanca bo v poletnem hokeju – namesto drsalk z rolarkami – štartala v družbi najboljših na svetu E ↑rólar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
shiatsu1 -- in -ja cit. [šijácu] in šiácu -- in -ja [šijacu] m (ȃ) japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: Shiatsu je tradicionalna japonska masažna tehnika, ki ima temelje v tradicionalni kitajski medicini | Po njegovih izkušnjah šiacu učinkovito preprečuje stres in odpravlja njegove škodljive posledice E ← agl. shiatsu, nem. Shiatsu ← jap. šiatsu(-ryōhō) iz shi 'prst' + atsu 'pritisk' + ryōhō 'terapija, zdravljenje'shiatsu2 -- v prid. rabi
shiatsu masaža in masaža shiatsu; V Švici je opravila študij shiatsu terapije in zdrave prehrane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju 2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tárčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, ciljni (1): tarčna zdravila; tarčno zdravljenje 2. ki je v zvezi s stvarjo, na katero je usmerjeno kako dejanje: V mreže se poleg tarčnih ujamejo tudi organizmi, ki niso neposreden ribiški cilj 3. ki je v zvezi s tarčo: tarčno lokostrelstvo; Na prvem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v Poreču so se slovenski tarčni lokostrelci izkazali in v močni evropski konkurenci osvojili štiri kolajne E (↑)tárča
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑) zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tolmáčSSKJ -a m (á) računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tráč1 SSKJ -a m (ȃ) govorica, predvsem zasebne narave, navadno objavljena v medijih; tračarija: Tudi pri nas pišejo trače, a to ni nič v primerjavi s tujino E ← nem. Tratsch iz tratschen 'opravljati'tráč2 -- v prid. rabi
tračarski: trač časopis; trač novinarji; trač revija; Običajno v trač rubrikah tiskanih medijev bralec izve predvsem podatke, kdo je tam bil, kakšno obleko je kdo nosil, to je pa tudi vse
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
barík1 -a m (ȋ) 1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih 2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á) odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dátidàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
daytonski -a -o cit. [dêjtonski] prid. (ȇ) daytonski sporazúm -ega -a m (ȇ, ȗ)
sporazum med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odločilo o njeni prihodnosti: S tem dokumentom se prihodnja vlada narodne enotnosti zavezuje, da bo spoštovala in dosledno izvajala daytonske sporazume, da se bo aktivno in hitro vključila v mednarodno skupnost in sklenila spravo s svetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
devíškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) devíško olívno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ȋ, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško oljčno olje: Cvetove šentjanževke zmečkamo v možnarju ali z valjarjem, stresemo v steklenico do ene tretjine in dolijemo deviško olivno olje do vrha
devíško óljčno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ọ̄, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško olivno olje: Poleg idrijskih čipk in deviškega oljčnega olja iz slovenske Istre je zdaj vsestransko zaščitena v Evropski uniji še izvirnost prekmurske gibanice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
evrópskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) evrópski komisár -ega -ja m, člov. (ọ̑, á)
član kolegija Evropske komisije; evrokomisar: Evropski komisarji predlagajo, naj članice manko zaradi odprave davka nadomestijo s povečanjem taks za uporabo cest ali z drugimi novimi davčnimi viri
evrópski parlamènt -ega -ênta m (ọ̑, ȅ é)
zakonodajni organ Evropske unije; evroparlament: poslanci evropskega parlamenta; volitve v evropski parlament; Poraja se dvom o upoštevanju pred letom dni v evropskem parlamentu sprejetih dopolnil za izboljšanje prometne varnosti v vseh državah članicah Unije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro
glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni
glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
humanitárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) humanitárni móst -ega -ú in -a m (ȃ, ọ̑ ȗ; ọ̑)
povezava za prevoz ljudi z obkoljenega področja ali za prevoz humanitarne pomoči ljudem v nesreči: Nekaj ironije je tudi v tem, da je bil predor skopan pod letališčem, ki je bilo v času vojne pristajališče zračnega humanitarnega mostu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kapitálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) kapitálski délež -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
delež v finančni družbi, ki ga imajo fizične ali pravne osebe kot posledica svojega denarnega ali stvarnega vložka: prodaja kapitalskih deležev; Z nakupi kapitalskih deležev prehranskih podjetij v Sloveniji je podjetje dolgoročno utrdilo tržne deleže in si zagotovilo nadaljnjo dolgoročno rast in povečevanje vrednosti za delničarje
kapitálski tŕg -ega -a m (ȃ, ȓ r̄)
del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic: domači kapitalski trg; svetovni kapitalski trgi; razvoj kapitalskega trga; Razlog za nadaljnje zniževanje cen je stanje na kapitalskem trgu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
krajínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) krajínska arhitektúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture; Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljajo, da ministrstvo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru
krajínski arhitékt -ega -a m, člov. (ȋ, ẹ̑)
strokovnjak za krajinsko arhitekturo: Krajinski arhitekt je mediator, ki pritegne različna znanja in discipline ter jih združi v smiselni ureditvi
krajínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti: čezmejni krajinski park; ustanovitev krajinskega parka; območje krajinskega parka; V krajinskem parku z varovalnimi območji bo treba predvideti režim
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
króžniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) króžno križíšče -ega -a s (ọ̄, í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, rondo: Voznika, ki je na obvoznico pripeljal iz krožnega križišča, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo prek nasprotnega smernega vozišča
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mládiSSKJ -a -o prid. (á) mládi raziskoválec -ega -lca [raziskovau̯ca] m, člov. (á, ȃ)
študent znanstvenega magistrskega ali doktorskega študija, ki je v okviru posebnega programa zaposlen na visokošolski, raziskovalni instituciji ali v podjetju: razpis za mlade raziskovalce; Vključitev v že vpeljano raziskovalno skupino je za mladega raziskovalca velik izziv in priložnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
muzêjskiSSKJ -a -o prid. (ē) muzêjski vlák -ega -a m (ē, ȃ)
vlak iz 19., 20. stoletja, navadno s parno lokomotivo, ki na določenih relacijah vozi v turistične namene: Muzejski vlak se ponaša z enim najstarejših vagonov v Sloveniji, ki so ga izdelali leta 1893 v Nusseldorfu in ima še lesene klopi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nôviSSKJ -a -o prid. (ó) nôva dôba -e -e ž (ó, ó)
duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; new age1 (1): V kotlu, imenovanem nova doba, se prepletajo najrazličnejše ideje in verovanja, med katerimi lahko vsak najde kaj zase
nôvi liberalízem -ega -zma m (ó, ī)
teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem: politika novega liberalizma; privrženec novega liberalizma; Atribut demokracije, novega liberalizma in človekovih pravic je zmanjšano in omejeno ideološko ciljanje, načrtovanje, planiranje
nôvi vál -ega -a m (ó, ȃ)
rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: V okviru novega vala je nastalo kar lepo število uspešnih skupin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
očétovskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) očétovski dopúst -ega -a m (ẹ́, ȗ)
dopust, ki ga dobi oče za svojega otroka v trajanju 90 dni do tretjega leta otrokove starosti: Pravica do očetovskega dopusta želi dati očetom možnost, da se enakopravno vključijo v nego in vzgojo otroka v njegovem najzgodnejšem obdobju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
odrólati -am dov. (ọ̑) 1. pog. v celoti uresničiti dejanje, ki poteka tako, da se nekaj razvija, predvaja: Film se odrola v glavnem v enem prostoru 2. pog. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu; oditiSSKJ, odpraviti seSSKJ: Počasi se je odrolal proti postaji 3. opraviti določeno pot na rolerjih: Odrolali boste 14 km dolg krog E ↑rólatiodrólati se -am se dov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
zmešati se; zrolati se: Vsakemu se kdaj odrola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
okóljski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na okolje: okoljski minister; okoljski problem; okoljsko ministrstvo; Temeljni namen okoljske dajatve za onesnaževanje okolja ni financiranje javnih služb, ampak spodbujanje manjšega onesnaževanja okolja E (↑)okóljeokóljska polítika -e -e ž (ọ̑, í)
urejanje razmer in odločanje o njih na področju varovanja okolja: državna okoljska politika; razumna okoljska politika; okoljska politika Evrope; Integracija okoljske politike v vsa ključna gospodarska, infrastrukturna in ostala polja dejavnosti ter v gospodinjstva bo ključni kazalec udejanjanja sonaravnega razvoja
okóljska vzgója -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. vzgoja odnosa do okolja in ravnanja z njim: Država skrbi za okoljsko vzgojo
2. šolski predmet s takšno vsebino: Osnovnošolci ekologijo obravnavajo v okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
oránžniSSKJ -a -o prid. (ȃ) oránžna revolúcija -e -e ž (ȃ, ú) v Ukrajini leta 2004
protesti, ki so po drugem krogu predsedniških volitev potekali v podporo prozahodnega predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka, katerega privrženci so v oblačilih oranžne barve zahtevali ponovitev volitev: Eno leto po oranžni revoluciji mnogi Ukrajinci ugotavljajo, da so bili njihovi ideali izdani
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
parkírniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírna híša -e -e ž (ȋ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; garažna hiša: parkirati v parkirni hiši; podzemna parkirna hiša; Občina je s podjetjem podpisala pogodbo za ureditev razsvetljave v parkirni hiši, ki ima tri pokrite in eno odkrito etažo
parkírni lístek -ega -tka m (ȋ, ȋ)
potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno: kupiti parkirni listek; Če se odpeljete v širše mestno središče, morate pod vetrobranskim steklom pustiti izpolnjeni parkirni listek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pártnerskiSSKJ -a -o prid. (á) pártnerska šóla -e -e ž (á, ọ̑)
šola, ki v okviru svoje dejavnosti kot partner sodeluje z drugimi šolami, zlasti v okviru različnih izmenjav: Lani so se predstavniki vseh štirih partnerskih šol srečali na pripravljalnem obisku v Nemčiji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
plástičniSSKJ -a -o prid. (á) plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
poligrafíja -e ž (ȋ) grafično prikazovanje več fizioloških pojavov hkrati: S poligrafijo je mogoče prepoznati nekatere bolezni spanja, ki prav tako povzročajo zaspanost čez dan, na primer motnje dihanja med spanjem, sindrom nemirnih nog in sindrom periodičnih gibov udov med spanjem
// tako prikazovanje fizioloških pojavov, nastalih v telesu preiskovanca, kadar ta ne govori resnice: Poligrafija se ne uporablja samo za kriminalistično preiskavo, ampak tudi za preverjanje ljudi pred vstopom v službo, za preverjanje lojalnosti zaposlenih v različnih sistemih, kot so CIA, FBI, vojaške službe E ← nem. Polygraphie, agl. polygraphy iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pop rock1 -- -a cit. [pòp rók] in pòp rók -- -a m (ȍ, ọ̑) zvrst glasbe, ki združuje elemente popa in rocka: Finci slovijo kot proizvajalci mračnjaškega pop rocka in so tudi mednarodno glasbeno najuspešnejši prav s tem žanrom | Nova plošča skupine nadaljuje njihovo tradicijo melodičnega pop roka E ← agl. pop rock iz ↑pòp1 in (↑)róckpop rock2 -- -- v prid. rabi
pop rock koncert; pop rock glasba; pop rock skupina; Njeni albumi se toliko bolj prodajajo v milijonih, kolikor bolj gredo v pop rock smer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
právniSSKJ -a -o prid. (ā) právna držáva -e -e ž (ā, ȃ)
država, v kateri delovanje državnih organov temelji na zakonih in ustavi: živeti v pravni državi; načela pravne države; temelji pravne države; Ljudje počasi dobivajo zaupanje, da bo pravna država le začela delovati kot v normalnih delih sveta, da je konec obdobja sumljivih privatizacij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prodájniSSKJ -a -o prid. (ȃ) prodájna veríga -e -e ž (ȃ, í)
pojav, ko vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo v promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni: Prodajna veriga deluje tako na področju trgovine na drobno kot tudi trgovine na debelo, s čimer uspešno strežemo potrebam celotnega domačega tržišča
prodájni agènt -ega -ênta m, člov. (ȃ, ȅ é)
kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca: Prodajni agent ima nabit urnik in ga težko dobiš za sestanek
prodájni tečáj -ega -a m (ȃ, ȃ)
cena valute, po kateri jo je trg pripravljen kupiti: Prodajni tečaj je seveda višji od nakupnega
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prodátiSSKJ -dám dov. (á) prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
projéktniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) projéktno financíranje -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
financiranje kake dejavnosti, ki se zamejuje le na izvedbo njenih posameznih vsebinskih sklopov v terminsko določenem obdobju: razvojno projektno financiranje; V projektnem financiranju se delež temeljnih raziskav zmanjšuje, saj ocenjujejo, da pretežni del raziskav poteka v okviru programskega financiranja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
skakánjeSSKJ -a in skákanjeSSKJ -a s (ȃ; á) skakánje z elástiko -a -- -- in skákanje -a s (ȃ, ȃ; á)
skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; bungee jumping: Začetki skakanja z elastiko segajo v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so mladi domorodci v globino skakali z lesenih platform
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
stand by -- -- cit. [stênd báj] v prid. rabi (ȇ, ȃ) 1. ki je v stanju mirovanja, pripravljenosti: Televizor je v stand by položaju 2. fin. ki je sklenjen, odobren državi s strani mednarodnih finančnih ustanov v času izrednih situacij: stand by posojilo in posojilo stand by; Za sklenitev enoletnega stand by sporazuma zahtevajo zmanjšanje javne porabe in nadzor strokovnjakov E ← agl. stand by iz stand 'stati' in by v pomenu 'ob, poleg'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetôvniSSKJ -a -o prid. (ō) svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ)
glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr.
ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́)
svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
špórtniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) špórtno plézanje -ega -a s (ọ̑, ẹ̑)
prosto plezanje v umetnih in naravnih stenah z dobro zavarovanimi smermi: inštruktor športnega plezanja; tečaj športnega plezanja; svetovni pokal v športnem plezanju; S pojavom športnega plezanja in varno opremljenih daljših športnih smeri je stena dobivala vse manj obiskovalcev in v zadnjem desetletju je bilo na njej opravljenih le nekaj vzponov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
šuméčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) šuméča tabléta -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumenka: multivitaminska šumeča tableta; zdravilo v obliki šumečih tablet; Dodatnih vitaminov ne uživa, samo pozimi včasih vzame kako kalcijevo šumečo tableto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
temátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) temátska delávnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
organizirano spoznavanje tem s specifičnega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev: Za udeležence so organizatorji pripravili več tematskih delavnic in dejavnosti
temátska strán -e -í ž (ȃ, ȃ ȋ)
stran v časopisu, reviji, na spletu, ki prinaša informacije o določeni temi: Tudi v prihodnje bomo pripravljali podobne tematske strani, dobrodošli pa bodo tudi vaši predlogi, kakšne teme v zvezi z internetom vas zanimajo, kaj pogrešate na tej strani in podobno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
turístičniSSKJ -a -o prid. (í) turístična kmetíja -e -e ž (í, ȋ)
objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmečki turizem (2): ekološka turistična kmetija; katalog turističnih kmetij; V ceno so všteti bivanje v hotelu s štirimi zvezdicami, polpenzion z zajtrkom in večerjo, kopanje v termalnih bazenih in izlet z večerjo na turistični kmetiji
turístični vlákec -ega -kca m (í, ȃ)
vlakec za prevoz turistov: cestni turistični vlakec; Hkrati z odprtjem turističnoinformacijskega centra je začel po prelepi pokrajini nove občine voziti turistični vlakec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vábljeniSSKJ -a -o prid. (á) vábljeno predávanje -ega -a s (á, ȃ)
priložnostno, navadno daljše, pomembnejše, predavanje strokovnjaka, ki je bil k predavanju povabljen: Mednarodna odmevnost njegovega dela se kaže v bogati citiranosti in več kot 50 vabljenih predavanjih, med drugim na štirih svetovnih in desetih evropskih kongresih ter v številnih univerzitetnih središčih v svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
várniSSKJ -a -o prid. (á) várna híša -e -e ž (á, í)
ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini: zateči se v varno hišo; odpreti enoto varne hiše; vodja varne hiše; delovanje varne hiše; Po priporočilu evropskega sveta za pravice žensk naj bi varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja, na 10.000 prebivalcev imela eno ležišče
várna sôba -e -e ž (á, ó)
1. zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil: varna soba za vbrizgavanje; Eden izmed namenov varnih sob, kjer si lahko uživalci prineseni heroin vbrizgajo pod nadzorom medicinskega osebja, je preprečiti usodna predoziranja
2. prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja: Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je začelo zbirati sredstva, s katerimi bo po vseh večjih slovenskih mestih ustrezno uredilo varne sobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
várnostniSSKJ -a -o prid. (á) várnostna blazína -e -e ž (á, í)
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostni meh, zračna blazina: čelna varnostna blazina; stranska varnostna blazina; zračna varnostna blazina; Varnostna blazina je učinkovita samo, če se hkrati uporablja tudi varnostni pas
várnostna kópija -e -e ž (á, ọ́)
kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju: izdelava varnostnih kopij; shranjevanje varnostnih kopij; Podjetja zagotavljajo varnost podatkov tudi tako, da sama izdelajo varnostne kopije in jih razporedijo na več računalnikov ali spletnih strežnikov
várnostna nítka -e -e ž (á, ȋ)
nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti: Bankovec za 10 evrov je pred ponarejanjem zavarovan z vodnim znakom, varnostno nitko in posebnim trakom iz svetleče folije
várnostni méh -ega -a m (á, ẹ̑) pog.
napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, zračna blazina: bočni varnostni meh; prednji varnostni meh; Pri trčenju se je varnostni meh sicer sprožil, vendar voznice ni mogel obvarovati pred najhujšim
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ) 1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure 2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
víetnamskiSSKJ -a -o [vijetnamski] prid. (ȋ) víetnamski sindróm -ega -a m (ȋ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za duševno motnjo, ki je posledica udeležbe v bojih, zlasti v vietnamski vojni: imeti vietnamski sindrom; ozdraviti vietnamski sindrom; Na odpustnici piše, da imam zelo lahko obliko vietnamskega sindroma, ki se kaže v moji nemirnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zaščítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) zaščítna známka -e -e ž (ȋ, ȃ)
1. znak, s katerim proizvajalec, trgovec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih; zaščitni znakSSKJ: Na prsni strani Lacostove majice se je leto dni pozneje pojavila še njegova zaščitna znamka, aligator
2. kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa: Odkritost je njegova zaščitna znamka
zaščítne slušálke -ih -šálk ž mn. (ȋ, ȃ)
priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu: Delavci na gradbišču so po predpisih o varnosti pri delu morali nositi zaščitne slušalke
zaščítni fáktor -ega -ja m (ȋ, á)
številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki: sredstva z visokim zaščitnim faktorjem; Tudi v mestu, ko gremo na kavo, kolesarimo ali se izpostavljamo soncu na balkonu, se je dobro namazati s kremo z zaščitnim faktorjem
zaščítni zákon -ega -óna in -a m (ȋ, á ọ́; á)
zakon, ki ščiti slovensko manjšino v Italiji: Zamejcem naj bi bile zajamčene pravice na vseh področjih, obenem naj bi zaščitni zakon veljal za vse ozemlje, torej tudi za Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bítni -a -o prid. (ȋ) rač. ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bítbítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
casual1 -- cit. [kêžuəl] prid. (ȇ) 1. obl. sproščen, neformalen, zlasti v povezavi z oblekami in obutvijo: casual kolekcija; casual obleka; Podjetje v prihodnjem letu stavi na oblačila, ki jih označujejo kot novo romantiko v casual stilu 2. sproščen, neformalen, ravnodušen, zlasti v komunikaciji: Američani so s svojo brezbrižnostjo, sproščenostjo, casual in pregovorno pozitivno držo zdaj prekosili sami sebe E ← agl. casual ← stfrc. casuel ← poznolat. cāsuālis 'naključen' iz cāsus 'padec, dogodek, naključje'casual2 prisl. (ȇ)
Večina je bila oblečena zelo športno in casual
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čípSSKJ -- v prid. rabi (ȋ) čipni: Zaradi varnosti poslovanja smo pred leti prešli z magnetnih kartic na kartice s čip tehnologijo – glej tudi číp... E ← agl. chip, prvotno 'drobec, iver'číp kártica -- -e in čípkártica -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čipna kartica: parkirna čip kartica; čip kartica zdravstvenega zavarovanja; Zdravniki bodo morali vpisovati recepte in darovanje organov izključno v čip kartice in ne več na papir
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čústvenostni -a -o prid. (ȗ) jezikosl. ki je v zvezi z izražanjem ali vzbujanjem čustvene prizadetosti: čustvenostni označevalnik; V slovarju je v več kot treh četrtinah primerov pred slovničnim pojasnilom v zvezi s/z čustvenostna oznaka E (↑)čústvenost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dizájnerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájnerdizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dolvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smer vodnega toka; nizvodniSSKJ: Logično bi bilo, da se reka izrablja tudi naprej v dolvodni smeri E (↑)dôl + (↑)vôdendolvôdno prisl. (ó)
V petek zvečer so dolvodno od čistilne naprave v Vipavi opazili pogin rib
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dúatlon -a m (ȗ) športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: V nedeljo je bila v Nemčiji tekma svetovnega pokala v duatlonu, na kateri so nastopili tudi trije slovenski tekmovalci E ← nem. Duathlon iz lat. duō 'dve' + gr. ãthlon 'boj, napor, bojna nagrada'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ekonometríja -e ž (ȋ) 1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini 2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
etážnik -a m, člov. (ȃ) lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši; etažni lastnikSSKJ: Tako v letu pred novim stanovanjskim zakonom kot v letu po njem je bilo največ pritožb in vprašanj etažnikov v zvezi s stroški E (↑)etáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
évrobarométer -tra m (ẹ̑-ẹ́) javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz ↑évro… + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam 2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo 3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ) 1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier 2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi 3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodjaSSKJ: Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi E ← agl. front man iz front 'sprednji' in man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
géotermálni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki je v zvezi s temperaturo v notranjosti zemlje; geotermičniSSKJ: geotermalni vrelec; geotermalna elektrarna; geotermalna voda; Največji potencialni vir geotermalne energije je toplota, ki se skriva v globini v neprepustnih kameninah E ← agl., nem. geothermal iz (↑)geo... + (↑)termálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
glásnostSSKJ -i ž (á) politično gibanje v Sovjetski zvezi v osemdesetih letih 20. stoletja, ki je zagovarjalo načelo odprtosti, transparentnosti v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju: Propagandni oddelek pri centralnem komiteju je odigral ključno vlogo pri promociji politike glasnosti in perestrojke, ki je v Sovjetsko zvezo končno prinesla demokracijo in svobodo E ← rus. glásnostь, dobesedno 'odprtost', iz (↑)glásen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hčerínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na vsako od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: ustanoviti hčerinsko družbo; ustanoviti hčerinsko podjetje; Za razmere in poslovanje v državnih bankah in njihovih hčerinskih bankah v tujini so pred slovenskimi davkoplačevalci odgovorni predvsem finančni ministri kot predstavniki lastnice – države E (↑)hčérin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hêker -ja in héker -ja m, člov. (é; ẹ́) 1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: računalniški heker; vdor hekerjev; boj proti hekerjem; Hekerji lahko brez posebnih težav vdrejo v osebni računalnik uporabnika v internetu in mu uničijo ali prepišejo podatke 2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: Skupina dobro znanih hekerjev je na prireditvi ponudila zbirko programov, ki res omogočajo anonimno brskanje v internetu E ← agl. hacker iz ↑hêkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ) 1. visoka, pretirana aktivnost: Njegova hiperaktivnost, nenavadna žilavost in vse izrazitejša dejavnost v političnem in javnem življenju so ga spremenile v državnega funkcionarja, o katerem se največ govori in piše 2. nenormalno zvečana aktivnost, zlasti telesna: otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; Škodljive kemikalije povzročajo nepravilnosti v razvoju možganov pri milijonih otrok, kar se kaže v številnih boleznih, kot so avtizem, hiperaktivnost in tudi mentalna zaostalost E ↑híperaktívnost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hípijevstvo -a s (ȋ) v drugi polovici 20. stoletja, zlasti v zahodnih državah pojav mlajše generacije, katere način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: V mojih mladih letih je oče trmoglavo nasprotoval in kritiziral vse, kar je bilo novega, od rokenrola do hipijevstva E (↑)hípi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ) zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'house2 -- v prid. rabi
house didžej; Organizator festivala obljublja, da bomo lahko v Ljubljani uživali ob največjih imenih house glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ínputSSKJ -a m (ȋ) pog. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšati input; finančni input; input v produkcijo; Učitelj predstavlja danes v vzgojnem in izobraževalnem procesu glavni input E ← agl. input iz in 'v' + put 'postaviti, vtakniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ironman1 -a cit. [ájronmen] m (ȃ) šport. zelo težek, zahteven triatlon: V havajskem mestecu Kona že čakajo na sobotno najtežjo vsakoletno preizkušnjo triatloncev, znameniti ironman E ← agl. ironman iz iron 'železen' + man 'moški, človek'ironman2 -- v prid. rabi
Capetown danes gosti triatlonce z vsega sveta, ki se bodo pomerili v dolgem ironman triatlonu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ) manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jáslični -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z jaslicami: Praznovali bodo tudi 120. obletnico rojstva slikarja Maksima Gasparija, ki je naslikal tudi okoli 70 jasličnih figuric 2. ki je v zvezi z otroškimi jaslimi: jaslični oddelek; Lani so pred šolo uredili večje parkirišče, z ograjo so zaščitili igrišče in v vrtcu odprli jaslično skupino, ki je v istem poslopju kot šola E (↑)jáslice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kajakášica -e ž, člov. (á) športnica, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku: kajakašica na mirnih vodah; Prvi se bodo danes v kvalifikacijah pognali v vodo kanuisti, nadaljevale bodo kajakašice, v popoldanskih urah pa bo na vrsti moštvena tekma kanuistov E (↑)kajakáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
klík -a m (ȋ) 1. pritisk navadno levega gumba na računalniški miški: klik na miško; Za opravila, ki so v prejšnjih različicah zahtevala kar nekaj klikov z miško, bo odslej zadostoval le eden 2. ekspr. nenadno spoznanje, premik v mišljenju: klik v glavi; Smučar je čakal le na tisti klik, ki je prehod v stanje popolne pripravljenosti za največje dosežke E ← agl. click, prvotno onomatopeja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
klíkniti -em dov. (í ȋ) 1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kôkpit -a in cockpit -a cit. [kôkpit] m (ȏ) prostor, iz katerega se upravlja vozilo, v nekaterih prevoznih sredstvih: dirkač v kokpitu; V dobi razcveta letalskega prometa prevoznikom greni veselje le ugibanje, koga posaditi v kokpit E ← agl. cockpit 'zaprta pilotova kabina', prvotneje 'prostor za mornariške kadete pod palubo' < 'petelinje bojišče', iz cock 'petelin' + pit 'jama'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kolabírati -am dov. (ȋ) pog. 1. pasti v nezavest, doživeti kolaps: Po finalnem nastopu, v katerem je bila druga, je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici 2. sesuti se, prenehati delovati: v celoti kolabirati; Zadnji poskusi so sicer propadli, a nekako se zdi, da se slovensko prebivalstvo vse bolj zaveda, da brez finančne injekcije naš zdravstveni sistem lahko edinole kolabira E ← nem. kollabieren iz lat. collābī 'pasti skupaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
latínični -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s pisavo latinico: latinična pisava; V Slovenskem pravopisu piše, da ima slovenska abeceda 25 latiničnih črk in da v prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo tudi druge E (↑)latínica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lustrírati -am nedov. in dov. (ȋ) v nekaterih pokomunističnih državah izvajati lustracijo: Zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega režima; taka oseba ni mogla opravljati dela niti v upravi, niti v državnih medijih, niti na vodilnih položajih v državnih podjetjih E ↑lustrácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
našpônati -am dov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napeti, nategniti: našponati vrv; Ploščo je premazal z lepilom, nanj našponal svilo in dal sušit 2. zvišati, dvigniti, povečati: našponati ceno; našponati ritem; našponati vrtljaje; Svetloba je sila porazna, sam bi zato pretvoril v črno-belo in našponal kontraste
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: Našponali so urnik, kolikor se je dalo 3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: našponati sceno; V polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino 4. prevarati: Našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli E ↑špônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
navijáštvo -a s (á) 1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju 2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
new age1 -- -gea cit. [njú êjdž-] m (ȗ, ȇ) 1. duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; nova doba: Zahodni svet je preplavil new age, pozitivno mišljenje, prenovljena vera v boga 2. ambientalna, razpoloženjska glasba, ki uporablja zvoke iz narave, navadno kot pripomoček za meditacijo: New age je moj najljubši glasbeni žanr E ← agl. New Age, dobesedno 'nova doba'new age2 -- -- v prid. rabi
newagevski, novodobski: new age ideologija; new age kultura; Prav v Indiji je najbolj prisotno new age prepričanje, da je religija le sredstvo, ki pripelje do boga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ) 1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše 2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov 3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok 4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
olastnínjeni -a -o prid. (ȋ) ki je nastal kot posledica spreminjanja družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastninjeno podjetje; olastninjeno družbeno premoženje; Denar je ostal v obliki naložb v olastninjenih depozitih v bankah E ↑olastníniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á) 1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon 2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimirati: V serijsko opremo vseh kompaktnih fotoaparatov sodi prepoznavanje obrazov – funkcija, ki samodejno zazna enega ali več obrazov v kadru in glede na razmere optimizira ostrino in osvetlitev E ← nem. optimisieren, agl. optimise iz lat. optimus 'najboljši'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pánik1 -a m, člov. (á) kdor se hitro, navadno neupravičeno prestraši in nerazsodno, zmedeno ravna; paničarSSKJ: V bistvu je rojen panik, nevrotik, egoist in hipohonder E ← nem. Paniker iz (↑)pánikapánik2 -- v prid. rabi v zvezi panik stikalo
stikalo, sprožilec za klic na pomoč, sprožitev alarma: Varnostnike in policijo je na pomoč poklical s pritiskom na panik stikalo E ← agl. panic (button) iz (↑)pánika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
plònk1 plônka m (ȍ ȏ) pog. 1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk 2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkatiplònk2 -- v prid. rabi v zvezi plonk listek
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonk1, plonkec: Šolarji si pomagajo še s čim drugim kot s porisanimi edigsi, počečkanimi kalkulatorji in plonk listki, nalepljenimi na notranji strani kratkega krila
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
podcast -a cit. [pôtkást] m (ȏ-ȃ) zvočna datoteka ali videodatoteka, ki se samodejno naloži na računalnik naročnika takoj, ko je objavljena na spletu: podpora podcastom; Morda se komu dozdeva, da bodo podcasti izpodrinili radio, a ustvarjalcu radijske oddaje je v resnici precej vseeno, v kakšni obliki bo dosegla poslušalce – prek radijskih valov ali kot datoteka E ← agl. podcast iz (i)Pod® in (broad)cast 'oddaja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
podlúbnik -a m, živ. (ȗ) nav. mn., zool. hrošč, ki živi pod lubjem ali v lesu: smrekov podlubnik; napad podlubnikov; zatiranje podlubnikov; V zavodu še opozarjajo, da podlubniki niso problematični le v gozdovih, temveč tudi v skladiščih lesa in na žagah E iz podlúbni iz pod lúbom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
póloSSKJ -- v prid. rabi (ọ̑) v zvezi polo majica, srajca majica, srajca z manjšim oglatim ovratnikom, ki se zapenja z dvema ali tremi gumbi pod vratom: V času elektronske trgovine se poslovneži želijo prosto odločati, ali bodo oblečeni v polo srajce in kavbojke ali pa suknjič in kravato E (↑)pólo, ker so tovrstna oblačila prvotno nosili igralci pola
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòpkultúra -e in pòp kultúra -- -e ž (ȍ-ȗ) kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E ← agl. pop culture iz ↑pòp1 + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
popótništvoSSKJ -a s (ọ̑) 1. potovanje iz kraja v kraj v želji po novih doživetjih in spoznanjih: mladinsko popotništvo; ljubitelji popotništva; Sleherni izlet na goro, sleherno popotništvo po samotnih gozdnih poteh pomeni človeku, vzgojenemu v gorniškem duhu, praznično doživetje 2. dejavnost, ki je v zvezi s takim potovanjem: odbor za gorsko popotništvo; Komisija za popotništvo organizira potovanje na Kilimandžaro E (↑)popótnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
povezávaSSKJ -e ž (ȃ) 1. možnost izmenjavanja informacij med elektronskimi napravami: mrežne povezave; uporabne povezave; Povezava na zbirko podatkov prek standardnega vmesnika ne predstavlja nobenega problema 2. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; link, hiperpovezava, nadpovezava: Prejemnik bo dobil obvestilo, da ga čaka voščilnica, in dovolj bo že klik na povezavo v sporočilu in v spletnem brskalniku se mu bo odprla vaša voščilnica E (↑)povézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pregledoválnik -a m (ȃ) 1. računalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak: slovnični pregledovalnik; pregledovalnik in urejevalnik; Pregledovalnik je namenjen vsem, ki pišejo kakršno koli besedilo, za katero se pričakuje slovnična pravilnost 2. računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku: spletni pregledovalnik; pregledovalnik datotek; pregledovalnik slik; Priložen je tudi pregledovalnik slikovnega gradiva, ki omogoča razvrščanje slik v različne albume in tiskanje v ustrezni velikosti 3. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; skener (2): telesni pregledovalnik; Sproščenost ob prihodu v hotele in odhodu iz njih je bila osupljiva, prav tako odsotnost detektorjev kovine in rentgenskih pregledovalnikov prtljage E (↑)pregledováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prime time1 -- -ma cit. [prájm tájm] m (ȃ, ȃ) čas največje gledanosti: televizijski prime time; Izbirni postopek je mesece polnil prime time v medijih E ← agl. prime time iz prime 'prvoten, prvorazreden, odličen' in time 'čas'prime time2 -- -- v prid. rabi
prime time program; prime time oddaja; Zdi se mi nerazumljivo, zakaj se v prime time terminu brez pomislekov predvaja turbofolk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
razhroščeváti -újem nedov. (á ȗ) ugotavljati in odpravljati napake v računalniških programih: Orodje vsebuje razhroščevalnik, ki ga razvijalec uporablja v okolju, v katerem razvija programsko rešitev; program seveda razhroščuje za okolje, v katerem bo na koncu deloval E ↑razhrôščiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
reggae1 -ja cit. [rêgi] in rêgi -ja m (ȇ) glasbena zvrst, za katero je značilna mešanica afriških, zahodnoevropskih, ameriških in predvsem jamajških glasbenih elementov z izrazitim poudarjanjem lahkih dob: Melodije s primesmi ritmov jamajškega reggaeja so spravile v gibanje ves otok | Od vseh zvrsti glasbe imam najraje metal in regi E ← agl. reggae ← jamajško agl. reggae, nejasnega izvorareggae2 -- v prid. rabi
reggae festival; reggae koncert; reggae skladba; Množica nekaj več kot 10.000 ljudi je v idiličnem ambientu na stičišču rek Soče in Tolminke plesala ob reggae ritmih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rondóSSKJ -ja m (ọ̑) križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, krožno križišče: gradnja rondoja; Zaradi pritožb treh krajanov ne bodo uredili načrtovanega rondoja v nevarnem križišču štirih regionalk E ← it. rondò ← frc. rondeau 'okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot' in 'instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi' iz rond 'okrogel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sfórjevec -vca m, člov. (ọ̑) v Bosni in Hercegovini v letih od 1996 do 2004 pripadnik mednarodnih mirovnih sil SFOR: V noči s četrtka na petek je 50 sforjevcev z več oklepnimi in terenskimi vozili obkolilo poslopje s petimi vhodi v banjaluškem naselju Borik E iz agl. kratice SFOR za S(tabilization) For(ce) 'stabilizacijska sila'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
shaker -ja cit. [šêjker] in šêjker -ja m (é) 1. posoda, navadno kovinska, za mešanje napitkov, zlasti koktajlov: Sestavine zmešamo in napitek iz shakerja nalijemo v kozarce | V šejker z zdrobljenim ledom nalijemo sestavine, zmešamo in precedimo v dobro ohlajen kozarec za koktajle 2. glasbilo v obliki votle cevi, ki je napolnjena s kroglicami in na katero se igra s stresanjem, potresavanjem: veliki afriški shaker | šejker in latinskoameriški boben E ← agl. shaker iz ↑šêjk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
soul1 -a cit. [sôu̯l] m (ȏ) zvrst glasbe s prvinami gospela, bluesa, popa, džeza, sprva popularna zlasti med temnopoltimi prebivalci Združenih držav Amerike: Vokalistka izjemnega glasu in odličnih pevskih sposobnosti najraje ustvarja v duhu soula in gospela E ← agl. soul, prvotno 'duša'soul2 -- v prid. rabi
soul glasba; soul pevka; V sedemdesetih letih je bil basist soul skupine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog. 1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
širítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s širitvijo: širitveni projekt; Zanimalo nas je, kaj upadanje kupne moči pomeni za širitvene načrte in razvoj diskontov na slovenskem trgu
// ki je v zvezi s širitvijo Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces; širitvena pogajanja; Nekajurni obisk v Helsinkih je bil namenjen predvsem pripravam na decembrski vrh Unije, kjer bo pomemben del razprav namenjen nadaljnji širitveni strategiji skupnosti E iz ↑širítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
špíl -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. nastop glasbenika ali glasbene skupine: odigrati špil; iti na špil; V Evropi na koncerte pride na stotine ljudi, v New Yorku pa ne morem dobiti špila 2. računalniška igrica: igrati špil; dober špil; Špil je bil v roku narejen in pripravljen za trženje, a ga preprosto ni imel kdo založiti E ← nem. Spiel 'igra'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
terminátor1 -ja m (ȃ) 1. člov. ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev 2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnikSSKJ: Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita E ← agl. terminator iz terminate 'dokončati'; prvi pomen po filmskem liku Terminatorterminátor2 -- v prid. rabi v zvezi terminator tehnologija
tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tevé1 -êja m (ẹ̑ ȇ) pog. 1. televizijski sprejemnik; televizorSSKJ: Dneve preživlja zleknjen v naslonjaču pred tevejem 2. televizija: Lahko rečem, da mi je do neke mere zgled za vodenje nogometa na teveju E iz kratice TV za (↑)televizíjatevé2 -- v prid. rabi
televizijski, televizorski: teve zaslon; teve kamera; teve nadaljevanka; Igral sem vse, od težke drame do moškega, oblečenega v žensko, a največjo popularnost so mi prinesle radijske in teve oddaje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vdihoválnik -a m (ȃ) priprava za vdihovanje, inhaliranje zdravil v obliki prahu: zdravilo v obliki vdihovalnika; Zelo pomembno je, da bolniki dobro obvladajo tehniko uporabe vdihovalnikov s potisnim plinom, kajti v nasprotnem primeru zdravila v njih ne bodo pomagala E (↑)vdihováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vpoglédati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) pregledati kaj, navadno uradni dokument, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: vpogledati v dokumentacijo; vpogledati v pogodbo; vpogledati v sodni spis; Nihče razen bolnika in tistega, ki ga bolnik pooblasti, nima pravice vpogledati v osebne zdravstvene podatke E (↑)poglédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vpogledováti -újem nedov. (á ȗ) pregledovati kaj, navadno uradni dokumenti, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: neposredno vpogledovati; ne imeti pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto; Sodni izvedenec v tej zadevi strokovnega dela ni imel, saj mu v zdravstvene kartoteke, v katerih je popis bolezni, ni bilo treba vpogledovati in tudi ni vpogledoval E ↑vpoglédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog. 1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili 2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil 3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj 4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zažúrati -am dov. (ȗ) pog. preživeti čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: Če greš v naših letih en sam večer ven in zažuraš oziroma se kako drugače iztrošiš, nato za regeneracijo potrebuješ tri dni E ↑žúrati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zbórniški -a -o prid. (ọ̑) 1. ki se nanaša na zbornik: zborniški zvezek; V zadnjih letih je izšlo kar nekaj zborniških publikacij, ki se posvečajo Slovencem v 20. stoletju 2. ki se nanaša na zbornico: Že nekaj časa je močno vključen v zborniški establišment, saj je bil član upravnega odbora zbornice E v prvem pomenu (↑)zbórnik, v drugem (↑)zbórnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
žurêr -ja m, člov. (ȇ) pog. kdor rad preživlja čas v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom: neutrudni žurerji; nočni žurer; Najbolj zagreti žurerji so se začeli zbirati že uro in pol pred časom, ko so zaposleni v diskoteki sploh začeli prodajati vstopnice E ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
žuríranje -a s (ȋ) pog. preživljanje časa v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žuranje: naporno žuriranje; neprestano žuriranje; nočno žuriranje; V mladih letih je rada plesala, bila je znana po žuriranju; dva dni se je zabavala, nato pa je dva dni spala E ↑žurírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dèskarSSKJ -ja m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, border, snowboarder: Med 1. decembrom in 21. februarjem se je samo na Rogli zaradi krivde smučarjev in deskarjev zgodilo pet nesreč, v katerih se je več ljudi huje poškodovalo
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), snowboarder (//): Najboljši deskarji na snegu bodo ta konec tedna nastopili v Avstriji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, srfar (2), surfer (2): spletni deskar; Priljubljeni strežniki morajo v sekundi zadovoljiti potrebe desettisočev, stotisočev ali milijonov deskarjev E ↑dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
disco dance1 -- -cea cit. [dísko dêns] m (ȋ, ȇ) tekmovalna plesna disciplina, pri kateri se pleše na disko glasbo: V disco danceu in stepu bodo pionirji, mladinci in člani nastopili v kategorijah solo, pari, male skupine in formacije E ← agl. disco dance iz (↑)dísko in dance 'ples'disco dance2 -- -- v prid. rabi
disco dance pari; Gledalci so najbolj bučno navijali za hip hop in disco dance formacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit. pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E ← agl. haiku ← jap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'haiku2 -- v prid. rabi
haikujevski (1), haikujski (1): haiku festival; Že kmalu si je ustvaril sloves plodnega in virtuoznega pesnika haiku poezije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
izgúbarski -a -o prid. (ȗ) ki prinaša izgubo: izgubarske finančne odločitve; izgubarsko poslovanje; Z načrtovano opustitvijo devetnajstih potniških vlakov in z zmanjšanjem števila voženj na izgubarskih progah naj bi železnice v enem letu znatno zmanjšale izgubo v potniškem prometu
// ki posluje z izgubo: izgubarska težka industrija; izgubarsko podjetje; Če banke ne bodo več dajale posojil izgubarskim družbam, bodo šla številna gradbena podjetja v stečaj E (↑)izgúbar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jet set -- -a cit. [džêt sêt] m (ȇ, ȇ) skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo razkošno: Bogati mladenič je bil v svoji prejšnji izvedbi znan kot fant, ki zbira dragocene ure, vozi hitre avtomobile, stanuje v najdražjih hotelih in obožuje življenje v mednarodnem jet setu E ← agl. jet set iz jet 'reaktivec' in set v pomenu 'skupina ljudi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) ljúdska iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȗ, ȋ)
pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo: Obravnava predloga zakona, vloženega v okviru ljudske iniciative, ne bi zadržala obravnave drugih predlaganih zakonov, ki se nanašajo na isto področje
// tako organizirana skupina občanov: Ljudska iniciativa je vložila zahtevo za razveljavitev sklepa
// predlog, pobuda, zahteva državnemu organu, ki jih predlaga tako organizirana skupina občanov: vložiti ljudsko iniciativo; V Švici ni redkost, da smejo volivci zaradi zavlačevanja državnih organov o kakšni ljudski iniciativi odločati šele nekaj let po tem, ko je bila vložena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mákro1 -a m (ȃ) rač. določeno zaporedje ukazov, ki jih pri večkratni uporabi istih opravil zaženemo z enim ukazom; makroukaz: Ker makre lahko poženemo s poljubno kombinacijo tipk, je postala hitrost iskanja besed v slovarju odvisna v glavnem od hitrosti diska in procesorja in ne toliko od tipkarskih sposobnosti E ← agl. macro, skrajšano iz macroinstruction iz (↑)makro… + (↑)instrúkcijamákro2 -- v prid. rabi
makro način in način makro; Če želite preizkusiti delovanje makro programa, odprite datoteko, ki vsebuje hiperpovezave, in pritisnite kombinacijo tipk Alt in F8 – glej tudi mákro...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
oddèskati -am dov. (ə̏) 1. odpeljati, oddaljiti se na snežni ali jadralni deski, deski brez jadra: oddeskati naprej po napadu morskega psa; Proti koncu strmine se je v smučarko zaletel deskar, ki je oddeskal naprej, medtem ko je smučarka pri padcu izgubila zavest 2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran; odklikati (2), odsurfati: V brskalnik lahko vpišete kateri koli naslov in oddeskate kamor koli
// priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; odklikati (2//), odsurfati (//): oddeskati na spletno stran; Na www.e-slovenscina.si lahko oddeskajo vsi tuji in domači govorci, ki jih naš jezik vznemirja in v njih prebuja radovednost E (↑)dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ) prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
paperback1 -a cit. [pêjperbêk] m (ȇ-ȇ) knjiga, vezana v mehke platnice; broširana izdaja knjigeSSKJ: Zakaj slovenski založniki ne izdajajo poceni paperbackov, zakaj praktično vse knjige izhajajo v trdi vezavi in so tudi zaradi tega dražje? E ← agl. paperback iz (↑)papír + back 'hrbet'paperback2 -- v prid. rabi
paperback izdaja; Redno segam po svoji mali zasebni paperback kolekciji, ki se je nikoli ne naveličam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pick-up1 -a in pickup -a cit. [pík-áp] m (ȋ-ȃ) 1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: terenski pick-up; velik pick-up; V zavojih in med zaviranjem pick-up seveda ne zmore dinamike osebnega avtomobila, zato je treba slog vožnje ustrezno prilagoditi 2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; Na svojem novem albumu sem se odločila sama programirati in posneti večino stvari, tudi zato, da izkoristim sintetizatorski pick-up, ki ga imam vgrajenega v kitaro E ← agl. pick-up iz pick 'pobrati' + up 'gor'pick-up2 -- v prid. rabi
pick-up vozilo in vozilo pick-up; Zbira denar za violinski lok, potreboval pa bi še pick-up mikrofon za ozvočenje klasične violine za džez
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ráftar -ja m, člov. (ȃ) kdor rafta: V soboto zgodaj popoldne je na reki Soči pri stari žagi v bližini vasi Koritnica slovenski kajakaš uspešno oživil utapljajočega se tujega raftarja
// športnik, ki se ukvarja z raftanjem: Po slalomu v Osilnici so tudi drugič slavili raftarji Hrastnika E ↑ráft
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
twinning1 -a cit. [tvíning-] m (ȋ) organizirano svetovanje in strokovno sodelovanje strokovnjakov iz držav članic v okviru EU: V okviru programov pomoči, ki jih Evropska unija nudi državam kandidatkam, se končuje tako imenovani program twinninga za razvoj podeželja E ← agl. twinning iz twin 'dvojček'twinning2 -- v prid. rabi
twinning projekt in projekt twinning; Morda lahko slovenska sociološka znanost ponudi kakšen twinning program
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
virtuálenSSKJ -lna -o prid. (ȃ) ki je, deluje, poteka v računalniškem okolju ali na internetu in posnema resničnost: virtualni sprehod po muzeju; virtualni svet; virtualna pisarna; virtualno življenje; Njegov grob bo v celoti virtualen, kar pomeni, da ga bodo hodili ob prvem novembru in rojstnem dnevu obiskovat na internet E ← agl. virtual ← srlat. virtuālis 'mogoč' iz lat. virtus 'vrlina, krepost, junaštvo'virtuálna reálnost -e -i ž (ȃ, ȃ)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna resničnost: svet virtualne realnosti; Večina živi na asfaltnih poljih mest in raztegujočih se predmestij in v virtualnih realnostih interneta išče zabavo, zaslužek, znanje in sočloveka
virtuálna resníčnost -e -i ž (ȃ, ī)
posnemanje stvarnega okolja z računalniškimi napravami; navidezna resničnost, virtualna realnost: ustvarjanje virtualne resničnosti; Cilj virtualne resničnosti je preslepiti naše čute, da imajo pred seboj realnost, čeprav je nimajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
zíher1 -- prid. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu, v povedni rabi gotov, prepričan: Ziher sem, da bo ta film dobil oskarja E ← nem. sicherzíher2 prisl. (í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
gotovo, nedvomno: Tu okoli ziher ni nobenega muzeja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á) miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī) dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E ← agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
arborístika -e ž (í) bot. veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
balírnica -e ž (ȋ) obrat za stiskanje v bale: Ker prostora za dokončno odlaganje ni bilo več, so lani zgradili balirnico, v kateri odpadke stisnejo in zavijejo v folijo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bankomátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z bankomatom; bankomatski: bankomatna provizija; V nekaterih drugih članicah EU sicer zaračunavajo dvig gotovine, a le med različnimi bankomatnimi omrežji, medtem ko imamo v Sloveniji eno samo tako mrežo E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
barikíranje -a s (ȋ) zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑) 1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra 2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E ← gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́) 1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike 2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz ↑bío… + (↑)energétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E ← agl. biopharmaceutics iz ↑bío… + (↑)farmacévtika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í) pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
borélija -e ž (ẹ́) 1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov 2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
botulín -a m (ȋ) 1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja 2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bulimíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ) 1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka 2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cederómski -a -o in cederômski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) ki se nanaša na cederom: Včeraj so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predstavili cederomski strežnik v mreži, ki omogoča velikemu številu uporabnikov, da hkrati pregledujejo podatkovne zbirke, dosegljive na strežniku E ↑céderóm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cvetênjeSSKJ -a s (é) zlasti v zvezi z morje, jezero pojav množične namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, ki se kaže kot rdeče, zeleno, rjavo obarvanje vode: cvetenje morja; Fosfati onesnažujejo vodotoke in povzročajo škodljivo cvetenje alg v jezerih E ↑cvetéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
čístSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah 2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ) končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
diahróniSSKJ -a -o [dijahroni] prid. (ọ̑) diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
digitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pretvoriti podatke in informacije v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Računalniški strokovnjaki so listine digitalizirali kar na domoznanskem oddelku, kar nam je prihranilo precej tveganja v zvezi s prevozom ter zaščito gradiva 2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: Šele leta 2001 je Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje E ← nem. digitalisieren iz (↑)digitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
díoksín -a m (ȋ-ȋ) 1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD) 2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dískdžôkej -a in dískdžókej -a m, člov. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v disko klubih, na radiu; didžej (1), DJ (1): Diskdžokeji so se razvili v kreatorje plesnih in glasbenih zabav 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), DJ (2): V devetdesetih letih se je uveljavil rave in z njim diskdžokeji E ← agl. disc jockey iz disc 'gramofonska plošča' in jockey 'upravljalec s strojem' < 'delavec, pomočnik' < škot. agl. Jockey 'Jaka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dlánčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani 2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dogódkovni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z dogodki, zaporedjem dogodkov: Njegova tematizacija družbenih procesov v zgodovini je merila na preseganje dogodkovne zgodovine ter na koncu prerasla v zgodovino civilizacij E (↑)dogódek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
doníranje -a s (ȋ) 1. darovanje, navadno denarja, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: doniranje sredstev političnim strankam; povečati možnosti za doniranje v raziskovalno sfero; Podjetje je v prvem letošnjem polletju za sponzoriranje in doniranje namenilo kar polovico dobička; v letošnjem šolskem letu štipendira 11 štipendistov in ob delu izobražuje 16 zaposlenih 2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; donacija (2): Doniranje organa je znak altruizma E ↑donírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog. 1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom 2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
drive-in -- cit. [drájvin] v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na kraj, kjer lahko opravite storitev, ne da bi izstopili iz avta: drive-in restavracija in restavracija drive-in; Drive-in kino se vrača v modo E ← agl. drive-in iz drive 'voziti' in in 'v'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dúatlonski -a -o prid. (ȗ) ki se nanaša na športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: duatlonska tekma; Finalna tekma svetovnega pokala v duatlonu ima v duatlonskih vrstah upravičen sloves, saj obsega 8,5 km teka, 150 km kolesarjenja in vnovič 30 km teka E ↑dúatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ) 1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah 2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ehinacêja -e ž (ȇ) zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: škrlatna ehinaceja; Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok rastline E ← nlat. echinacea ← tvor. od gr. ehĩnos 'jež' + (↑)(pan)acéja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
éko -- prid. (ẹ̑) 1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (1): eko šola; Za substrat so pridobili tudi eko certifikat, ki zagotavlja višjo kakovost od izdelkov iz uvoza 2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (2): ukvarjati se z eko kmetovanjem; Ob ohranjanju narave, kulturne in zgodovinske dediščine bodo razvijali domačo obrt in kulinariko, pa tudi sonaravno kmetovanje v navezi z eko turizmom 3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (3): eko izdelek; eko živilo; Ne glede na to, kako varčni in eko so motorji, vedno bodo obremenjevali atmosfero s CO2 – glej tudi éko... E ↑eko(lóški)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ékokmetíja -e in éko kmetíja -- -e ž (ẹ̑-ȋ) kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekološka kmetija: Ekskurzija bo v soboto, udeleženci pa si bodo v Celovcu ogledali še ekološko trgovino, ki jo upravlja 30 ekokmetij E ↑éko… + (↑)kmetíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
eléktričniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) eléktrični smóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; elektronski smog, elektrosmog: nevarni električni smog; Čeprav vpliv umetnega elektromagnetnega sevanja, ki ga nekateri imenujejo električni smog, na človekov organizem še ni v celoti raziskan, pa se gotovo kaže v slabšem spancu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
eléktroencefalografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; EEG (1): Po pol stoletja je elektroencefalografija še vedno osnovni pripomoček v diagnostiki epilepsij pri otrocih in mladostnikih E (↑)eléktroencefalográf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
eléktrokardiografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; EKG (1): analiza električne aktivnosti srca s pomočjo večkanalne elektrokardiografije; Srce si lahko predstavljamo kot električni generator, ki je zaprt v tridimenzionalnem prevodniku (prsnem košu), elektrokardiografija pa meri morebitne razlike na dveh točkah tega volumskega prevodnika E (↑)eléktrokardiográf
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
eléktromagnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) eléktromagnétno sévanje -ega -a s (ẹ̑-ẹ̑, ẹ́)
sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi okolici povzroča elektromagnetno polje: Eksperti trdijo, da elektromagnetno sevanje telefonskih anten ne povečuje verjetnosti za rakava obolenja v predelu glave in vratu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
évrolíga -e ž (ẹ̑-í) športno tekmovanje, na katerem sodelujejo košarkarska moštva iz evropskih držav: finalni turnir evrolige; redni del evrolige; Recept je torej v vrnitvi v realni svet in spoznanju, da je večina med njimi še pred tedni sanjala, kako bo nekoč igrala v evroligi E ↑évro… + (↑)líga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fašistoíden -dna -o prid. (ȋ) ki teži, se nagiba k fašizmu: fašistoidna politika; fašistoidno dejanje; Če politični zemljevid Evrope v tridesetih letih prejšnjega stoletja primerjamo s položajem v dvajsetih letih, bomo ugotovili, da se je v večini držav zgodil preobrat k avtoritarnim, fašistoidnim diktaturam E (↑)fašíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
favéla -e ž (ẹ̑) revno barakarsko naselje, značilno zlasti za predmestja v Latinski Ameriki: Nekatere šole sambe, ki je vselej v ospredju karnevala, delujejo tudi v favelah E ← port. favela po hribu Favela blizu Ria de Janeira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
féler -ja m (ẹ́) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kar ni v skladu z določenim pravilom, z določenimi dejstvi ali z zahtevano kakovostjo; napakaSSKJ, pomanjkljivostSSKJ: Že v prvem dejanju sem zapazila izrazit kostumski feler E ← nem. Fehler 'napaka, okvara'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fokusíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ) 1. združevati zlasti svetlobo, vidne vtise na enem mestu, v eni točki: fokusirati pramen fotonov na površino; fokusirati svetlobo z optičnimi elementi; Oko je zapleten organ, ki fokusira svetlobne žarke, tako da slika nastane na mrežnici, ta nato spremeni sliko v vzorec živčnih impulzov in ti se prenesejo v možgane 2. usmerjati zaznavo, pozornost; osredinitiSSKJ, osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ: fokusirati pogled na bližnje predmete; fokusirati pozornost na nov problem; Vlada se je odločila, da bo večino ukrepov fokusirala na avtomobilsko industrijo
// usmerjati svoje prizadevanje, aktivnost; osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ, osredinjati se: fokusirati se na proizvodnjo smuči; fokusirati se izključno na rešitev zahtevnega vprašanja; Japonci so najprej razvijali jeklarstvo, potem ladjedelništvo, zatem so se fokusirali na avtomobilsko industrijo, nato pa še na elektroniko in računalništvo E ← nem. fokussieren iz (↑)fókus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fondí -ja in fondue -ja cit. [fondí] m (ȋ) 1. jed, pripravljena v posebni posodi nad gorilnikom, pri kateri koščke različne hrane pomakamo v omako ali vroče olje: Najprej jim bodo postregli s sirovim fondijem in vročim čajem 2. posoda v obliki manjšega kotlička z gorilnikom in vilicami za pripravo take jedi: Britanci imajo pogosto doma fondi, ki ga nikoli niso vzeli iz škatle E ← frc. fondue, prvotno 'stopljena', iz fondre 'topiti, taliti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fótkanje -a s (ọ̑) pog. zapisovanje posnetka v pomnilniški medij fotoaparata; fotografiranjeSSKJ: Ded naju je s sestro pred fotkanjem vedno postavljal v neki položaj, v zamrznjen gib E ↑fótkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fótoavtomát -a m (ọ̑-ȃ) avtomat za fotografiranje, navadno v preprosti kabini, na javno dostopnih mestih: Atelje vodi potomec znanega ljubljanskega fotografa, ki je v tridesetih letih po lastni zamisli in patentu dal izdelati fotoavtomat, ki je stal v pasaži kina Komuna E (↑)foto… + (↑)avtomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
francóskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) francóska štrúca -e -e ž (ọ̑, ú)
dolga ozka štruca (kruha); bageta: Francoske štruce delno zapečejo, jih zapakirajo, zamrznejo in pošiljajo v trgovine in restavracije na različnih koncih sveta
francóski rogljíček -ega -čka m (ọ̑, ȋ)
pecivo iz kvašenega maslenega listnatega testa podkvaste oblike: Zjutraj nas je v hotelu zbudil vonj po sveže pečenih francoskih rogljičkih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
frangléščina -e ž (ẹ̑) francoščina s številnimi v novejšem času prevzetimi angleškimi besedami: Pred štiridesetimi leti, ko sem v Franciji hodil v srednjo šolo, so ljudje govorili o frangleščini E po zgledu frc. franglais iz (↑)fran(cóščina) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
garážniSSKJ -a -o prid. (ȃ) garážna híša -e -e ž (ȃ, í)
stavba za parkiranje motornih vozil; parkirna hiša: podzemna garažna hiša; Med strateškimi projekti za prihodnja leta je v Slovenj Gradcu tudi gradnja garažne hiše v bližini bolnišnice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
gêj1 -a in gay -a cit. [gêj] m, člov. (ȇ) moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola; homoseksualecSSKJ: pravice gejev; geji in lezbijke; Vedel je, da je gej, odkar se je zavedel svoje spolnosti E ← agl. gay, prvotno 'radosten' ← stfrc. gai ← got. gâheis 'živahen'gêj2 -- v prid. rabi
homoseksualniSSKJ, gejevski: gej aktivist; gej film; gej klub; V Evropi so že ugotovili, da je gej turizem pomembna tržna niša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
generálicaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu; generalka: Zaradi vsega, kar se je dogajalo v zaporu, so suspendirali brigadno generalico E (↑)generál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
generálkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) nosilka najvišjega čina v kopenski vojski ali v letalstvu; generalica: Prva generalka zračnih sil je leta 1973 postala tudi prva ženska v ameriških oboroženih silah z dvema generalskima zvezdicama E (↑)generál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
glikémični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi s količino sladkorja v krvi, zlasti po zaužitju določenih živil: glikemični nadzor; glikemična obremenitev; Fruktoza iz jabolka pomaga pri uravnavanju glikemične reakcije (dvigovanje in spuščanje ravni sladkorja v krvi) E (↑)glikemíjaglikémični índeks -ega -a m (ẹ́, ȋ)
število (med 0 in 100), ki živila razvršča glede na to, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig krvnega sladkorja: visok glikemični indeks; Nutricionisti in diabetologi priporočajo predvsem živila z nizkim glikemičnim indeksom, da ostane krvni sladkor bolj ali manj enakomeren in da lakote ne občutimo tako pogosto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
globalístSSKJ -a m (ȋ) 1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj 2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
globalizácija -e ž (á) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizem: nasprotnik globalizacije; proces globalizacije; vpliv globalizacije; Celoten svet je zajela globalizacija, kar pomeni, da se pretok blaga in storitev širi brez posebnih notranjih ovir v vse svetovne države E ← agl. globalisation iz ↑globalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó) gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje
gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja
gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
gôspel1 -a m (ȏ) moderna oblika črnske duhovne pesmi s prvinami džeza in bluesa: črnski gospel; koncert gospela; pevec gospela; Gospel, ki ga je zaznamovala tipična ritmična sinkopizacija afriških priseljencev, se je razvil iz tradicije himničnega cerkvenega petja sredi 19. stoletja na jugu ZDA E ← agl. gospel < stagl. godspell 'evangelij', dobesedno 'dobro oznanilo'gôspel2 -- v prid. rabi
gospel koncert; gospel zbor; gospel skupina; Njihov repertoar vsebuje tradicionalne gospel pesmi v različnih obdelavah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
gŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ) gŕdi ráček -ega -čka m (ŕ, ȃ) ekspr.
1. člov. kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: Temnolaska pravi, da je bila v mladosti grdi raček, danes pa velja za eno najbolj privlačnih žensk na svetu
2. kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: Telekomunikacijski trg je ob siceršnji kar ugodni oceni znova grdi raček tokratnega ocenjevanja države in njene pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
gregôrček -čka m, živ. (ó) nav. mn., na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji razsvetljena plavajoča hišica iz papirja, lesa, ki jo na gregorjevo navadno otroci spuščajo po potokih, rekah v znamenje začetka pomladi: domiselni gregorčki; razstava gregorčkov; Gregorčke, ki so jih naredili v tržiških vrtcih in šolah, bodo po Tržiški Bistrici spustili jutri, ko se bo začelo večeriti E po svetniku, papežu Gregorju Velikem (pribl. 540–604)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
GSM -a in -- in gsm -a in -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat. 1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel, prenosni telefon: kupiti nov GSM; poklicati po GSM-u; Predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM, in ker jim ga ni takoj dal, so si ga vzeli sami 2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je digitalni sistem, ki ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah E ← agl. GSM, kratica za g(lobal) s(ystem for) m(obile communications) 'svetovni sistem mobilnih komunikacij'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hard rock1 -- -a in hardrock -a cit. [hárt rók] in hárdrók -a m (ȃ, ọ̑) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: Poslušam vse, od klasike do najtežjega hard rocka | Zamenjal sem že mnogo žanrov, od džeza do hardrocka | Skupina igra nekakšno mešanico hardroka in metala E ← agl. hard rock iz hard 'trd' in (↑)róckhard rock2 -- -- v prid. rabi
hardrockovski: hard rock skupina; Skupina je v osemdesetih postala ena najbolj priljubljenih ameriških hard rock zasedb
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
heavy metal1 -- -a cit. [hêvi mêtal in metál] m (ȇ, ȇ; ȃ) zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki; metal1, težki metal: igrati heavy metal; poslušati heavy metal; Čeprav med ljubitelji heavy metala prevladuje skoraj izključno črna barva, jih lahko označimo za zelo pisano druščino E ← agl. heavy metal iz heavy 'težek' in metal 'kovina'heavy metal2 -- -- v prid. rabi
heavymetalni, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavy metal festival; heavy metal klub; heavy metal skupina; Kot najstnik je igral bobne v heavy metal bendu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
heavymetalni -a -o cit. [hêvimetálni] prid. (ȇ-ȃ) ki je v zvezi s heavymetalci ali heavy metalom; heavy metal2, heavymetalski, metal2, metalski, težkometalni, težkometalski: heavymetalna glasba; V najstniških letih je v domači Švici prepeval pri heavymetalni skupini Conspiracy E ↑heavy metal1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
hròščSSKJ hrôšča m, živ. (ȍ ó) rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; bug: odprava hrošča; računalniški hrošč; milenijski hrošč ki naj bi se pokazal ob prelomu tisočletja; V paketu bodo zbrani popravki za hrošče in morebitne nadgradnje sistema E dobesedni prevod agl. bug 'napaka v programski kodi' in 'hrošč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
imúnoglobulín -a m (ȗ-ȋ) biol. beljakovina, ki nastane v organizmu kot imunski odgovor ob stiku z neznanim antigenom: vsebnost imunoglobulinov v mlezivu; V teku evolucije je začel človeški organizem proizvajati različne imunoglobuline, ki pomagajo pri obrambi pred povzročitelji bolezni in tujki E ← agl. immunoglobulin iz (↑)imún + (↑)globulín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ) 1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja 2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom 3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktívenínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
intercity1 -ja cit. [íntersíti] m (ȋ-ȋ) hiter, udoben vlak, ki ustavlja samo na pomembnejših postajah: vozovnice za intercity; Konec leta bo intercity razdaljo prevozil v uri in pol E ← agl. intercity iz (↑)inter… + city 'mesto, velemesto'; prvotno v Veliki Britaniji kot ime železniške mreže InterCity (od 1950)intercity2 -- v prid. rabi
Intercity vlak Pohorje bo po novem vozil od Gradca do Kopra in nazaj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ínternét1 -a m (ȋ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje (1), medomrežje (1): širokopasovni internet; uporabniki interneta; dostop do interneta; Naslednje leto, ko bo mogoče na podlagi elektronskega podpisa preveriti verodostojnost pošiljatelja, bomo lahko izpolnjen obrazec poslali kar prek interneta 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; medmrežje (2), medomrežje (2), splet, svetovni splet: deskanje po internetu; Na tisoče navdušencev na internetu razvija gigantsko enciklopedijo, prodajno uspešnico, ki je tako rekoč zastonj E ← agl. internet, skrajšano iz internetwork iz (↑)inter… + network 'omrežje'ínternét2 -- v prid. rabi
internetni, internetski: internet kavarna; Očitno je konkurenca med ponudniki internet storitev v Sloveniji še vedno premajhna, saj se ob vse večji rasti uporabe širokopasovnega dostopa do interneta infrastruktura razvija vse prepočasi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
internetizácija -e ž (á) uvajanje interneta v delovanje česa: internetizacija bank; internetizacija države; Tradicionalne dunajske kavarne so se opogumile in naredile korak v prihodnost: kar dvajset se jih je v okviru projekta internetizacije dunajskih gostinskih lokalov opremilo z dostopom na svetovni splet E ↑internetizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
interpelácijaSSKJ -e ž (á) polit. zahteva skupine poslancev v parlamentu, da se obravnava delo člana vlade, navadno z namenom njegove odstavitve: vložiti interpelacijo; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije; Interpelacija je že napisana in pripravljena za vložitev v parlamentarno proceduro E ← agl. interpellation, nem. Interpellation ← lat. interpellātiō 'pretrganje, oviranje' iz interpellāre 'segati v besedo, ugovarjati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
interpréter -ja m (ẹ̄) računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; tolmač: Dobra stran skriptnih jezikov je to, da ko ukaze tipkamo, jih računalnik z interpreterjem prevede in takoj izvede E ← agl. interpreter 'prevajalec, tolmač' iz (↑)interpretírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
islamíst -a m, člov. (ȋ) pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni islamisti; zmerni islamisti; V Iraku bodo morali vztrajati sami, mednarodna pomoč pa bo dobrodošla v Afganistanu in morda kmalu tudi v Somaliji, kjer so islamisti nedavno prevzeli oblast E (↑)íslam
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
izbrísani -ega m, člov. (ȋ) državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; izbrisanec: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih; Izbrisani, ki so imeli v času plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji, nato pa so ostali brez državljanstva, morajo takratno bivanje v Sloveniji šele dokazati E (↑)izbrísati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
izposójanost -i ž (ọ́) število, ki pove, kolikokrat je bila v določenem času izposojena kaka knjiga v knjižnicah: Izjemno popularni misleci mlajše generacije nimajo velike izposojanosti v splošnih knjižnicah E (↑)izposójati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
iztóčnični -a -o prid. (ọ̑) jezikosl. ki je v zvezi z izhodiščno obliko besede, obravnavane v slovarju; geselskiSSKJ: iztočnični sestavek; iztočnična beseda; Slovarski sestavek je zgrajen iz iztočničnega dela, namenjenega prikazu jezikovnega znaka za določen pojem, in razlagalnega dela, v katerem je zgoščeno ubesedena vsebina obravnavanega pojma E (↑)iztóčnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jadrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jadrálna dèska -e -e ž (ȃ, ə̀)
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra; surfSSKJ: Že tako nežna sapica je nehala pihati in brezvetrje je povzročilo še večjo soparo in slabo voljo lastnikov jadralnih desk na eni sicer najbolj vetrovnih plaž na Jadranu
jadrálni padálec -ega -lca [padau̯ca] m, člov. (ȃ, ȃ)
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino: Šestčlanska slovenska reprezentanca jadralnih padalcev je v Švici nastopila na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala
jadrálno padálstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
dejavnost jadralnih padalcev: Zgornje Posočje s prireditvijo dokazuje, da je eno od svetovnih središč jadralnega padalstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
jávniSSKJ -a -o prid. (á) jávni dôlg -ega -á [dou̯g-] m (á, ȏ ȃ)
stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine: javni dolg države; javni dolg na prebivalca; Javni dolg v primerjavi z drugimi državami ni problematičen, kljub temu pa je treba skrbeti za njegovo redno servisiranje
jávno podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
podjetje v lasti države ali lokalne skupnosti, ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; JP: Kontrola letenja naj bi se komercializirala in poslovala kot javno podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
katalóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) katalóška prodája -e -e ž (ọ̑, ȃ)
prodaja, ki temelji na naročanju različnih izdelkov iz ponudbe v katalogu: Podjetju, ki je v šestdesetih letih začelo s kataloško prodajo igrač, so se dodatne prodajne možnosti odprle z internetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
katalóžniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) katalóžni zapís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
zapis o publikaciji, izdelan v skladu s pravili za katalogizacijo: Komisija je izločila knjige, ki niso bile prvenci, kajti avtorji so imeli že prej objavljeno literarno delo (kar je ugotovljeno po kataložnem zapisu v NUK-u)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kíberprôstor -óra in kíber prôstor -- -óra in cyber prôstor -- -óra cit. [sájbər] m (í-ó í-ọ́; á, ó ọ́) računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kibernetski prostor: V kiberprostoru ni potrebe, da bi se premikali naokrog v telesu, kot ga imate v fizični resničnosti E ↑kíber… + (↑)prôstor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kíkbôks -a in kickbox -a cit. [kígbôks] m (ȋ-ȏ) šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kickboxing1 trenirati kikboks; evropski prvak v kikboksu; turnir v kikboksu; Na evropskem prvenstvu v kikboksu so slovenski reprezentanti osvojili tri bronaste kolajne E ↑kickboxing1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kočévarščina -e ž (ẹ́) nemščina, ki so jo govorili v Kočevju živeči Nemci; kočevska nemščinaSSKJ: Društvo je izdalo zgoščenko starih kočevarskih pesmi ter pesmarico z 20 pesmimi v kočevarščini skupaj s prevodi v slovenščino, nemščino in angleščino E po prebivalskem imenu Kočevar iz krajevnega Kočevje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kofétkanje -a s (ẹ̑) pog. pitje kave, pogosto v povezavi z druženjem: Odkar sem dobila službo na področju, kjer sem si vedno želela delati, to je v razvojnem podjetju, mi zmanjkuje časa za zabave in kofetkanje v barih E ↑kofétkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kolúmna -e ž (ȗ) članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih; stolpica: napisati kolumno; časopisna kolumna; tedenska kolumna; V svojih kolumnah pogosto zagovarja poteze aktualne oblasti E ← nem. Kolumne, prvotneje 'stolpec', ← lat. columna 'steber'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kómbi -- v prid. rabi (ọ̑) gradb., v zvezi kombi plošča večslojna plošča z jedrom iz kamene volne, ki se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo: Proizvodnja stiropora je v dohodkovnem smislu že pomembnejša od proizvodnje kombi plošč E ← nem. Kombi, skrajšano iz Kombiplatte 'kombinirana plošča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
komprimíranSSKJ -a -o prid. (ȋ) rač. zgoščen v obliko, ki zavzame manj prostora na disku; stisnjen: komprimirane datoteke; Visokoresolucijska televizija, filmi na devedeju in videospoti v prenosnih telefonih – nič od tega ne bi bilo mogoče brez komprimiranih digitalnih slik E ↑komprimírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kontêjnerSSKJ -ja m (ȇ) 1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; zabojnik (1): bivalni kontejner; Gradbeni kontejner na gradbišču avtoceste so delavci zaklenili že pred prazniki in po orodje spet prišli šele januarja 2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; zabojnik (2): plastični kontejnerji za recikliranje v obliki zvonov; Naj vas ne presenetijo otroci, ki opozarjajo starše, da so steklenico napačno odvrgli v kontejner za papir E ← agl. container iz contain 'vsebovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kôstniSSKJ -a -o prid. (ó) kôstna gostôta -e -e ž (ó, ó)
masa anorganskih sestavin na prostorninsko enoto kostnine: mineralna kostna gostota; merjenje kostne gostote; Kostna gostota, ki se zgradi v mladosti, je tesno povezana z osteoporozo v starosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
kredítniSSKJ -a -o prid. (ȋ) kredítna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim mikročipom, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih: imetnik kreditne kartice; številka kreditne kartice; zloraba kreditne kartice; Število transakcij s kreditnimi karticami se je zmanjšalo, povečala pa se je uporaba debetnih plačilnih kartic
kredítna tóčka -e -e ž (ȋ, ọ̑)
enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu: sistem kreditnih točk; Študenti, ki bodo uspešno opravili izpite, bodo na začetku septembra prejeli potrdilo z oceno in številom pridobljenih kreditnih točk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
krompírjev -a -o prid. (ī) krompírjeve počítnice -ih -nic ž mn. (ī, ȋ)
jesenske počitnice ob koncu oktobra in v začetku novembra: Med krompirjevimi počitnicami ne bomo pobirali krompirja, temveč se bomo zabavali ob morju, v termah, se potepali po Sloveniji in odkrivali lepote sosednjih držav
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo
krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
krožíšče -a s (í) križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožno križišče, rondo: gradnja krožišča; Za nemoten potek del so ob gradbišču uredili zasilno krožišče, ki bo pozneje postalo sestavni del velikega E (↑)króž(no) + (↑)(križ)íšče
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
krščánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lájf -a in life -fa cit. [lájf] m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu bivanje, obstajanje človeka; življenjeSSKJ: cel svoj lajf; uspeti v lajfu; Koliko bi lahko midve v tem času imeli od lajfa E ← agl. life
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lamaístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z lamaisti ali lamaizmom: lamaistični samostan; lamaistični verski voditelj; Za nas bi utegnilo biti zelo pomembno, da je bil med nami dalajlama, čigar sliko njegovi verniki skrivaj hranijo v svojih bornih hišah in za čigar zdravje v zaporih molijo lamaistični duhovniki E ↑lamaíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
last minute -- -- cit. [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ) ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute; Zanimanje za last minute počitnice se v zadnjih letih povečuje, gospodarska kriza pa ga samo še dodatno krepi E ← agl. last minute 'v zadnji minuti' iz last 'zadnji' in (↑)minúta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
latínos -a m, člov. (ȋ) pog. 1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki: Turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi 2. človek, živeč v Združenih državah Amerike, čigar predniki izvirajo iz Latinske Amerike: Latinosi, priseljenci iz Mehike in srednjeameriških držav, so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina E ← špan., agl. Latinos, množina od ↑latíno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
letéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) letéči cílj -ega -a m (ẹ́, ȋ) šport.
vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja: točkovanje letečih ciljev; Prva je prevozila črto letečega cilja, ki prinaša posebno nagrado
letéči zdravník -ega -a m, člov. (ẹ́, ȋ) nav. mn.
član organizacije zdravnikov, ki s helikopterskim, letalskim prevozom bolnikom in ponesrečencem nudi medicinsko pomoč v oddaljenih, težko dostopnih krajih: Mnogi, ki živijo v divjini, se imajo zahvaliti letečim zdravnikom za življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
línkSSKJ -a m (ȋ) pog. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; hiperpovezava, nadpovezava, povezava (2): Vsak link je opremljen s kratkim opisom vsebine in oceno, to pa močno povečuje uporabno vrednost prikazanih povezav E ← agl. link, prvotno 'člen v verigi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lionistični -a -o cit. [lajonístični] prid. (í) ki je v zvezi z lionisti: svetovna lionistična organizacija; V uporabo so dobili kombi, za katerega je večino denarja zbral najstarejši lionistični klub v Sloveniji E ↑lionist
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lípaSSKJ -e ž (í) lípa správe -e -- ž (í, ȃ)
1. lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne: Na Žalah bo tudi spominska slovesnost ob lipi sprave
2. takšna lipa v drugih slovenskih krajih: Neznanec je poškodoval lipo sprave na Slovenskem trgu v Kranju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
lustrácija -e ž (á) v nekaterih pokomunističnih državah preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti politično lustracijo; zakon o lustraciji; Za lustracijo v bivših komunističnih državah so se, kolikor vem, zavzele vse liberalne stranke E ← češ. lustrace ← lat. lūstrātio 'očiščenje z žrtvami, spravna daritev' iz lūstrāre '(s spravno daritvijo) očistiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
máfin -a in muffin -a cit. [máfin] m (ȃ) hitro pripravljena sladica iz umešanega testa z dodatki, ki se peče v papirnatih modelčkih v pekaču z vdolbinicami: pekač za mafine; Mafine ohladimo in jih posujemo s sladkorjem v prahu E ← agl. muffin, morda iz mn. k spnem. muffe 'majhen kolač'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
magdalénica -e ž (ẹ̑) drobno odišavljeno biskvitno pecivo, navadno v obliki školjke: Na začetku slovitega Proustovega dela V iskanju izgubljenega časa je odlomek, v katerem avtor popisuje, kako ga je ob grižljaju magdalenice in požirku čaja preplavil spomin na minule čase E prenarejeno iz frc. madeleine po domnevni avtorici recepta Madeleine Paulmier (18. stol.)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ) sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E ← agl. mailing iz ↑mail1 mailing2 -- v prid. rabi
mailing akcija; mailing lista
mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo
mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
marginála -e ž (ȃ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; margina (1): Iskrenost in boleča neposrednost travmatiziranih junakov marginale v njegovih tekstih sta obenem dovolj razorožujoče pristni, da se človek nehote vživi v izmozganega ameriškega vojnega veterana 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), obrobna skupina: Subkultura in estetika nista le stvar marginale in outsiderjev E ← nem. Marginale iz (↑)marginálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
menedžíranje -a in managiranje -a cit. [menedžíranje] s (ȋ) odločanje o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: učinkovito menedžiranje; menedžiranje podjetij; Težava menedžiranja je v tem, da lahko zgolj 3 odstotke vseh poslovnih problemov izrazimo v številkah, 97 odstotkov pa jih ostaja nemerljivih in zato težko obvladljivih E ↑menedžírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
meridiánSSKJ -a [meridijan] m (ȃ) v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni meridian; Zabadanje igel v točke ob meridianih znova vzpostavi energijski tok in telesu povrne zdravo ravnovesje E ← lat. (circulus) meridiānus 'poldnevni (krog)' iz meridiēs 'poldne'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
minimalízem -zma m (ī) 1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost 2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma 3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E ← agl. minimalism iz (↑)minimálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mladínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) mladínski hotél -ega -a m (ȋ, ẹ̑)
poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade; hostel: V idilični kraški vasici so v dveh objektih domačije odprli prvi mladinski hotel na Krasu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
mónitoring -a m (ọ̑) 1. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje količine kake snovi v drugi snovi: izvajati monitoring pesticidov v pitni vodi; monitoring emisij toplogrednih plinov; monitoring kakovosti zraka; Tovarna opravlja redni monitoring mejnih vrednosti emisij snovi v zrak 2. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje kakega pojava, procesa: monitoring cen; Že od leta 2000 stalno izvajamo monitoring ptic, od leta 2001 dalje pa ob sodelovanju zunanjih izvajalcev tudi monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov E ← agl. monitoring iz (↑)mónitor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
montessori -- cit. [montesóri] v prid. rabi (ọ̑) ki se nanaša na izobraževanje otroka s poudarkom na spodbujanju samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti ob posebnih delovnih pripomočkih: montessori vrtec in vrtec montessori; montessori pedagogika in pedagogika montessori; Septembra bo vrata odprl prvi katoliški vrtec v Mariboru, v katerem bodo vzgojno-izobraževalni program izvajali po montessori metodi E po italijanski zdravnici, učiteljici in filozofinji Marii Montessori (1870–1952)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
môtnjaSSKJ -e ž (ó) môtnja hránjenja -e -- ž (ó, á)
duševna motnja, ki se navadno kaže v nezadostnem zauživanju hrane ali v prekomernem zauživanju hrane in bljuvanju: Motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija, so vse pogostejše
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
múltikulturalízem -zma m (ȗ-ī) 1. nazor o možnosti soobstajanja več različnih kultur na določenem ozemlju: filozofske razsežnosti multikulturalizma; Multikulturalizem se poskuša uveljaviti kot pravica vseh skupnosti, pa čeprav nekatere spodbujajo apartheid 2. soobstajanje več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: religiozni multikulturalizem; Bil je doma tako v angleški oz. ameriški kot arabski kulturi in je predstavljal primer ameriškega multikulturalizma 3. prizadevanje za enakopraven položaj narodov, etničnih, socialnih skupin na določenem ozemlju, v določeni skupnosti: politika multikulturalizma; Svobode govora ne smemo žrtvovati za nič na svetu, niti v imenu multikulturalizma ali politične korektnosti E ← agl. multiculturalism iz ↑múltikultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nadgrajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. graditi, zidati nad čim: nadgrajevati stare objekte; Vzhodnonemške oblasti so zid še 15 let nadgrajevale z dodatnimi zaščitami in videti je bilo, da bo trajal še dolga leta 2. rač. zamenjevati ali dopolnjevati dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: Prihodki od mobilnega interneta po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne bodo sledili rasti prometa, zato operaterji ne bodo mogli nadgrajevati svojih omrežij skladno z rastjo količine prenesenih podatkov 3. rač. zamenjevati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgrajevati računalnike; Portal bodo nadgrajevali sproti, v skladu z razvojem tehnoloških možnosti ter potreb in povpraševanja uporabnikov 4. dodajati nove elemente, sestavine, ki razširjajo, dopolnjujejo že dano, znano: nadgrajevati pridobljeno znanje; V prihodnje bo revija nadaljevala svojo uredniško zasnovo in dodatno nadgrajevala tematske sklope predvsem v mednarodnem sodelovanju E ↑nadgradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
napôvednikSSKJ -a m (ȏ) 1. kratka radijska, televizijska oddaja, ki opozarja na izbrane oddaje, prireditve: filmski napovednik; napovednik kulturne oddaje; Kot ste lahko videli in slišali v izjavi v napovedniku oddaje, bomo najprej govorili o precej občutljivi temi, o tem, koliko delajo naši zdravniki 2. kratka predstavitev česa kot opozorilo na predstavljeno sploh: festivalski napovednik; Projekt je še v izdelavi in za zdaj si lahko ogledate le napovednik E (↑)napóved
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
naratolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na naratologijo: V romanu se, z uporabo naratološkega trika, odvije pripoved v nasprotni smeri, v smeri od junakove smrti k njegovemu rojstvu E ↑naratologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi 2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela 2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke 3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni 4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
navijáčica -e ž, člov. (á) 1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči 2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala 3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med. 1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive 2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèkonsisténtnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekonsistentnega: opozoriti na nekonsistentnost; nekonsistentnost v zakonu; Vlada je v mnenju zapisala, da zakona zaradi nekonsistentnosti in premalo domišljenih rešitev ne more podpreti in da bo v najkrajšem možnem času pripravila svoj predlog sprememb zakona E ↑nèkonsisténten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèmáterni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni materni; neprvi (2): nematerni govorec govorec nematernega jezika; poučevanje slovenščine kot nematernega jezika; Monografija se v izhodišču ukvarja z vprašanjem prevodov v materni jezik, kar je ena od stalnic v znanstvenem prevodoslovnem razpravljanju E (↑)nè… + (↑)máteren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèposlôvni -a -o prid. (ȅ-ō) 1. ki ni v zvezi s posli: neposlovni obiskovalci; neposlovne dejavnosti; poslovne in neposlovne obveznosti; Podjetja dajejo poleg tega, kar jim pobere država in kar porabijo za sprotno poslovanje, precej tudi za razne neposlovne namene, s katerimi naj bi olajšali in zavarovali poslovanje 2. ki ni v skladu s pravili poslovanja: neposlovni odnos do strank; Prispevek temelji na neresničnih navedbah in ima za podjetje lahko negativne posledice, saj v javnosti ustvarja vtis o neracionalnosti in neposlovnih odločitvah E (↑)nè… + (↑)poslóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nèpovrátniSSKJ -a -o prid. (ȅ-ā) nèpovrátna stekleníca -e -e ž (ȅ-ā, í)
steklenica, ki se v trgovini ne more vrniti ali zamenjati: Vino so stekleničili samo v nepovratne steklenice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
neskônčniSSKJ -a -o prid. (ó) neskônčni papír -ega -ja m (ó, ȋ)
papir, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu: Tipkovnice ni bilo, namesto nje je bilo nekaj enostavnih stikal na sprednji plošči, za prikaz rezultatov pa je v najboljšem primeru rabil kar tiskalnik z neskončnim papirjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
névrolingvístični -a -o prid. (ẹ̑-í) ki je v zvezi z nevrolingvistiko: Podan bo pregled dobre prakse v nevrolingvističnih raziskavah ter uporabe jezika kot načina za preizkušanje metod in analitičnih pristopov v nevrologiji E ↑névrolingvístikanévrolingvístično programíranje -ega -a s (ẹ̑-í, ȋ)
psihološke tehnike za povečanje osebne učinkovitosti: Priročnik nas seznani z najboljšimi tehnikami za zavestno samoorganiziranje, kot so vizualizacija, samohipnoza in nevrolingvistično programiranje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
níndža -e m, člov. (ȋ) 1. v srednjeveški Japonski bojevnik, ki mojstrsko obvlada borilne veščine, z nenavadno telesno spretnostjo in sposobnostjo biti neopažen, izurjen za vohunstvo: japonski nindže; Obiskovalci lahko spremljajo tudi snemanje filmov in televizijskih dram in se fotografirajo v obleki samuraja ali nindže 2. kdor obvlada te veščine: uriti se za nindžo; Kot nindže poznajo vse skrivnosti borilnih veščin in svoje znanje s pridom uporabljajo v boju proti zlu E ← agl. ninja ← jap. ninja iz nin 'vztrajati' + sha 'oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nóčSSKJ -í ž (ọ̑ ȋ) nóč čarôvnic -í -- ž (ọ̑, ȏ; ȋ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovnice, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; halloween: Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nomenklatúraSSKJ -e ž, člov. (ȗ) ekspr. 1. skupina ljudi, ki jih je na vodilne položaje v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, znanosti postavljala komunistična oblast: oblastna nomenklatura; Sistem partijske nomenklature je bil odpravljen v programu glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova 2. višji, vodilni delavci, politiki, ki se med seboj podpirajo, so si lojalni zaradi osebnih koristi: politična nomenklatura; vladajoča nomenklatura; Državo zdaj vodi avtoritarna birokratska nomenklatura, ki ne potrebuje ne zaveznikov ne ljudstva, saj ima v rokah vse: varnostne službe in denar, ki ji ga prinašata nafta in plin E ← nem. Nomenklatur ← lat. nōmenclātūra 'seznam imen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nótranjiSSKJ -a -e in notránjiSSKJ -a -e prid. (ọ́; ȃ) nótranje lastníštvo -ega -a in notránje -ega s (ọ́, ȋ; ȃ)
delničarstvo zaposlenih: večinsko notranje lastništvo; Notranje lastništvo je lahko tudi primeren instrument za dodatno motiviranje managementa in zaposlenih pri prestrukturiranju problematičnih podjetij
nótranji dôlg -ega -á [dou̯g-] in notránji -ega m (ọ́, ȏ ȃ; ȃ)
dolgovanje lastnim državljanom: Notranji dolg naj bi odplačali z emisijo novih vrednostnih papirjev
nótranji odkúp -ega -a in notránji -ega m (ọ́, ȗ; ȃ)
prodaja deležev ali delnic zaposlenim znotraj podjetja: notranji odkup delnic; pretežni notranji odkup; Odbor vsem upravičencem do gotovinskega nakupa delnic v notranjem odkupu s 50-odstotnim popustom priporoča, naj to ugodno možnost izkoristijo v čim večji meri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
novoválovski -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na novi val, smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije: novovalovski film; Film izhaja iz novovalovske estetike 2. ki se nanaša na novi val, rokovsko glasbo iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz panka, s prvinami pop glasbe: novovalovska glasba; novovalovsko obdobje; Prešli so od udarnega novovalovskega roka in politično angažiranih himen s prvih plošč v osemdesetih do eksperimentiranja z elektronskimi ritmi v devetdesetih E iz nôvi vál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
nukleárniSSKJ -a -o prid. (ȃ) nukleárna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. medicina, ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko in zdravljenje uporablja radioaktivne izotope: specialist nuklearne medicine; klinika za nuklearno medicino; Na simpoziju so predstavili najpogostejše scintigrafske preiskave in zdravnike seznanili z novostmi na področju nuklearne medicine in bolezni ščitnice
2. nuklearni oddelek v bolnišnici: predstojnik nuklearne medicine; V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila stavba dokončana, preseljeni in opremljeni vsi oddelki razen nuklearne medicine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ómbudsmanka -e ž, člov. (ọ̑) predstavnica ljudstva, ki varuje človekove pravice, zlasti pred državnimi organi; varuhinja človekovih pravic: Znižanje plač funkcionarjem med trajanjem njihovih mandatov je tudi v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo, je v obrazložitvi zahteve navedla ombudsmanka E ↑ómbudsman
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
onkogén -a m (ẹ̑) med. gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: Onkogeni lahko aktivirajo spremembe v genski strukturi E ← nem. Onkogen, agl. oncogene iz gr. ónkomai 'nabreknem, otečem' + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
oprátiSSKJ opêrem dov. (á é) opráti denár opêrem -- dov. (á, á; é) ekspr.
spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok: oprati denar v igralnici; Kupnina za prodajo zemljišča je bila za komisijo dokaz, kako se je sklenil krog in opral denar iz domnevnega podkupovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
osiromášeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) osiromášeni urán -ega -a m (ȃ, ȃ)
oblika urana, ki nastane zlasti kot stranski produkt pri izdelavi obogatenega urana in vsebuje manj v nuklearne namene uporabnega izotopa kot naravni uran: izstrelki z osiromašenim uranom; strelivo z osiromašenim uranom; Radioaktivno onesnaževanje je posledica uporabe osiromašenega urana v bombah in protioklepnih raketah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
otròkSSKJ -ôka m (ȍ ó) otròk cvétja -ôka -- m, člov. (ȍ, ẹ́; ó) nav. mn., ekspr., zlasti konec 60. let 20. stoletja
pripadnik gibanja mladih, nasprotnikov militarizma, sprva vietnamske vojne, ki zanikuje ustaljene družbene norme; hipiSSKJ: generacija otrok cvetja; Spaček je postal francoski nacionalni simbol, tako kot Eifflov stolp, in priljubljeno prevozno sredstvo študentov, otrok cvetja in svetovnih popotnikov
otròk iz epruvéte -ôka -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑; ó) ekspr.
otrok, spočet z zunajtelesno oploditvijo: Nemalo otrok iz epruvete si, ko prestopijo prag odraslosti, želi izvedeti, kdo je njihov pravi oče
otròk s posébnimi potrébami -ôka -- -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑, ẹ̑; ó)
otrok, ki zaradi motnje v razvoju, bolezni potrebuje pomoč, prilagoditev programa pri vzgoji in izobraževanju: Zakon omogoča, da se tudi otroci s posebnimi potrebami šolajo v rednih osnovnih šolah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ozkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa: ozkogled človek; ozkogledo prepričanje; Samo stopnjevanje pritiska ozaveščene javnosti bo tista prava pot, ki bi lahko pripeljala do spremembe v načinu razmišljanja ozkogledih, v pridobitništvo za vsako ceno zazrtih oblastnikov E (↑)ózek + (↑)glédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ozónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ozónska lúknja -e -e ž (ọ̑, ȗ)
območje tanjšanja ozonske plasti zaradi onesnaževanja s plini, zlasti freoni: Potrebno bo zmanjšati porabo snovi, ki povzročajo nastanek ozonske luknje
ozónski plášč -ega -a m (ọ̑, á)
plast v Zemljini stratosferi na višini 25–50 km z visoko koncentracijo ozona, ki absorbira večino ultravijoličnega sevanja Sonca; ozonska plastSSKJ: Zemlja se zdi še zlasti ranljiva zaradi tanjšanja in čedalje večje prepustnosti zaščitnega sloja, nevidnega ozonskega plašča, ki jo varuje pred prodorom nevarnega sevanja Sonca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pánker -ja in punker -ja cit. [pánker] m, člov. (ā) pripadnik subkulturne skupine, katere način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: Odraščal je v socialnem stanovanju, pobegnil v London in postal panker, se podal za iskanjem smisla in poskusil skoraj vse, kar ga je doletelo E ← agl. punker iz (↑)punk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
parkíraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) parkírana délnica -e -e ž (ȋ, ẹ̑) fin.
delnica, ki je zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z lastništvom navidezno prodana ali zastavljena: imeti parkirane delnice; Skladnost omenjenih prodaj in samega poteka prevzema napeljuje na misel, da so bile omenjene delnice v bistvu parkirane delnice in da so bile del pogajalske tehnike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pásicaSSKJ -e ž (ȃ) oglas v tiskanem ali elektronskem mediju, navadno na stalnem mestu v obliki majhnega pravokotnika: oglasna pasica; reklamna pasica; Velikokrat se dogovorijo s podjetji tudi za brezplačno izmenjavo pasic na internetnih straneh, saj vsa podjetja v tem vidijo prednosti E ← hrv., srb. pȁsica, prvotno 'trak', iz (↑)pás
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
péki -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezi peki papir papir, ki se pri pečenju različnega testa, zlasti peciva, položi v pekač kot podlaga proti sprijemanju: Pekač obložimo s peki papirjem in nanj položimo piškote E nejasno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago 2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
plázma1 SSKJ -e ž (ȃ) tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: Domači so jo zlahka prepričali za nakup plazme in ureditev hišnega kina E ← agl. plasma (display panel) iz ← poznolat. plasma 'tvorba, tvar(ina), snov' ← gr. plásma 'upodobitev' iz plássō 'tvorim, upodabljam' k (↑)plástikaplázma2 -- v prid. rabi
plazemski: plazma zaslon; Gledati film v kinu je nekaj povsem drugega kot na domačem televizorju, pa četudi imamo še tako velik plazma televizor, obkrožen z množico zvočnikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pluralizírani -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z omogočanjem obstoja več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: Očitno imajo podoben film v glavah tudi naši poslušalci, ki so množično nasedli naši pretvorbi radia v pluralizirani medij po meri sedanjih oblastnikov E ↑pluralizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
poamerikanizírati -am dov. (ȋ) prilagoditi ameriškemu načinu življenja in mišljenja; poameričanitiSSKJ: V zgodnjem obodbju je to pomenilo, da se morajo v vsem, kajpada tudi v jeziku, čimprej poamerikanizirati in se šolati E (↑)amerikanizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòbolníšnični -a -o [in pobou̯nišnični] prid. (ȍ-ȋ) ki je v zvezi s časom po zdravljenju v bolnišnici: pobolnišnična obravnava; pobolnišnično zdravljenje; Priliv bolnikov bo treba reševati v sodelovanju s primarnim nivojem, ob tem pa dvigniti delež dnevnih obravnav in urediti pobolnišnično oskrbo, s čimer bi sprostili prezasedenost postelj E iz po bolníšnici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòdiztóčnica -e ž (ȍ-ọ̑) jezikosl. jezikovna oblika določene iztočnične besede ali besedna zveza z njo, ki je v slovarju prikazana kot posebna enota v okviru iztočnice; podgesloSSKJ: Iztočnice in podiztočnice imajo zapisan tudi jakostni naglas, ki pa se v navadnem pisanju sicer ne zapisuje E (↑)pod... + (↑)iztóčnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
podjezíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ) podjezíčna tabléta -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
tableta, ki jo bolnik raztopi pod jezikom, da se zdravilna učinkovina vnese v telo prek sluznice v ustih: Prihodnji teden bo za zdravljenje alergije na pelode trav na voljo prva podjezična tableta pri nas
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòdmápa -e ž (ȍ-ȃ) rač. zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podimenik: odpreti podmapo; shraniti v podmapo; Kadar je ciljna datoteka v kateri od podmap, moramo pred imenom napisati pot, kako pridemo do nje iz trenutne mape E (↑)pod... + ↑mápa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
podróčniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) podróčna kóda -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
koda za določeno telekomunikacijsko področje: odtipkati področno kodo; nove področne kode; Dosedanjih dvanajst omrežnih skupin se spreminja v šest področnih kod, v okviru katerih bo moč naročniške številke tudi seliti, skupaj z naročnikom pač
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòindustríjskiSSKJ -a -o prid. (ȍ-ȋ) ki se nanaša na sodobno globalno družbo, v kateri je gospodarstvo naravnano bolj storitveno kot proizvodno; postindustrijski: poindustrijsko obdobje; V poindustrijskih državah je sedaj večina ljudi zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih E iz po industríji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pòkomunístični -a -o prid. (ȍ-í) ki je v zvezi s časom po padcu komunizma; postkomunistični: pokomunistična država; Prvi pokomunistični predsednik je minuli teden podprl ratifikacijo ustave v parlamentu, in sicer zato, ker naj bi jo bila javnost že sprejela z glasovanjem o članstvu v uniji E iz po komunízmu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pókovka -e ž (ọ́) 1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: Uživanje pokovke je povezano z manjšo porabo mesa in z večjo porabo polnovrednih žit 2. razpočeno in napihnjeno zrno take koruze; kokica, popkorn (1): priprava pokovke; prodajalec pokovke; Zasebnost med štirimi hišnimi zidovi je bila mikavnejša od hrustanja pokovke v družbi drugih in tudi sosedovih komolcev ni bilo doma v napoto E (↑)pòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
poláganjeSSKJ -a s (ȃ) poláganje rók -a -- s (ȃ, ọ́) v alternativni medicini
metoda naravnega zdravljenja, pri kateri univerzalna življenjska energija prek rok, dlani terapevta prehaja na pacienta: Zdravljenje z bioenergijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo ali v njegovo neposredno bližino, ki je del tradicionalnega, naravnega zdravilstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pôlvíkanje -a [pou̯vikanje] s (ȏ-ȋ) jezikosl. vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini; pogovorno vikanjeSSKJ, polovično vikanjeSSKJ: Poleg tikanja in vikanja je v rabi tudi polvikanje: Gospa, boste sedla? E (↑)pol… + (↑)víkanje1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pool -a cit. [púl] m (ȗ) združenje enakih ali sorodnih podjetij, skupin zaradi skupnih ciljev, koristi: člani smučarskega poola; turistični pool; V našem primeru imamo za to slovenski jedrski pool, v katerem je združenih več zavarovalnic, ki imajo pozavarovanja v podobnih evropskih zavarovalniških poolih E ← agl. pool, prvotno 'igra s kartami, pri kateri igralci igrajo s skupnim vložkom', ← frc. poule 'kokoš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
porábščina -e ž (ȃ) prekmursko narečje slovenskega jezika, ki se govori v slovenskem delu Porabja: Tednik Porabje, ki je osrednje glasilo identitete porabskih Slovencev na Madžarskem, izhaja v knjižni slovenščini in v porabščini E (↑)porábski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
posvojíteljski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na posvojitelje ali posvojitev: posvojiteljski dopust; posvojiteljska družina; posvojiteljsko nadomestilo; Izvajanje postopkov je povsem prepuščeno delavcem v centrih za socialno delo, posvojiteljski pari, ki imajo možnost posvojitve v tujini, naletijo v Sloveniji na težave pri birokraciji glede priznanja posvojitve E (↑)posvojítelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pošévnicaSSKJ -e ž (ẹ̑) 1. grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; sleš: desna poševnica; V zapisanih besedilih je eden od najpogosteje opaženih znakov rabe dvospolnih jezikovnih obrazcev poševnica, to moderno ločilo 2. diagonala zaslona kot osnova za izmero njegove velikosti: Zaslon po poševnici meri 14,1 palca ter premore ločljivost 1440 x 900 točk E (↑)pošéven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
povezoválnik -a m (ȃ) rač. računalniški program, ki poveže enega ali več modulov, objektov v strojnem jeziku v izvedljiv računalniški program: podatkovni povezovalnik; Programe lahko poganjamo iz osrednjega povezovalnika, v katerem lahko tudi spreminjamo nastavitve in lastnosti programov E (↑)povezováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
pregorétiSSKJ -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgoretiSSKJ: povsem pregoreti; pregoreti v želji po uspehu; Zaveda se, da je v preveliki želji po izvrstnem dosežku v svoji karieri že prevečkrat pregorela in na posameznih tekmah ni dosegla tistega, kar je bila vsekakor sposobna doseči E (↑)goréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prenovíteljSSKJ -a m, člov. (ȋ) v času osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije član, pristaš Stranke demokratične prenove ali njenih naslednic: V resnici je v najboljšem položaju prvak nekdanjih prenoviteljev: za zdaj lahko izbira med dvema kandidaturama E (↑)prenovíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
previjálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) previjálna míza -e -e ž (ȃ, í)
miza za previjanje dojenčkov: V toaletnih prostorih knjižnice imajo previjalno mizo, v sanitarijah muzeja pa je otroka mogoče previti z nekaj improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prezaposlovánje -a s (ȃ) zaposlovanje na drugem delovnem mestu, v drugem obratu, podjetju: prezaposlovanje presežnih delavcev; program prezaposlovanja; V smeri hitrejšega prezaposlovanja in s tem v smeri varne prožnosti je bilo uvedenih kar nekaj sprememb E ↑prezaposlováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prométniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) prométni stôžec -ega -žca m (ẹ̑, ó)
prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti: gumijast prometni stožec; Zložljivi prometni stožec z dvema lučkama omogoča največjo možno vidnost v vseh vremenskih razmerah
prométni šók -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek in pretok vozil: povzročiti prometni šok; Za preprečitev popolnega prometnega šoka ob prenatrpanosti cest in praznih avtobusih in vlakih, ki vozijo vse redkeje, je treba takoj nekaj ukreniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prostorôčniSSKJ -a -o prid. (ō) prostorôčno telefoníranje -ega -a s (ō, ȋ)
telefoniranje z vgrajeno prostoročno napravo, navadno v motornih vozilih: sistem prostoročnega telefoniranja; naprava za prostoročno telefoniranje; V avtu je najbolje imeti vdelano prostoročno telefoniranje z zunanjo anteno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
prótivírusni -a -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; antivirusni (1): protivirusni učinek; protivirusno zdravilo; Protivirusni ukrepi so posebno v zimskem času redni in zaželeni 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; antivirusni (2): protivirusni program; protivirusna oprema; protivirusna zaščita; Nekatera podjetja ponujajo protivirusne rešitve, ki lahko skoraj v celoti zaustavijo dotok tovrstne pošte v elektronski nabiralnik, a stoodstotne zaščite vendarle ne zagotavljajo E iz próti vírusomprótivírusno prisl. (ọ̑-ȋ)
Pravilna prehrana deluje protivirusno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
qi gong1 -- -a cit. [čí gông-] m (ȋ, ȏ) vrsta meditativnega usklajenega gibanja: inštruktor qi gonga; Ena izmed temeljnih nalog qi gonga je pomagati organizmu do uravnoteženega delovanja, ki omogoča zdrav pretok energije E ← agl. qigong, nem. Qigong ← kit. qigong, dobesedno 'obvladovanje umetnosti nadzora nad življenjsko energijo', iz ↑chi in gong 'dosežek, obvladovanje'qi gong2 -- -- v prid. rabi
qi gong metoda in metoda qi gong; Qi gong vaje so sestavljene iz dihanja v povezavi z določenimi gibi, kar naj bi organizem privedlo do stanja globoke sproščenosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
queer -- cit. [kvír] v prid. rabi (ȋ) ki je v zvezi s homoseksualci, biseksualci, transseksualci in transspolnimi osebami; queerovski: queer festival; queer film; queer gibanje; Queer teorija odklanja uveljavljena, umetna sociološka kategoriziranja ljudi na podlagi spola in spolnih praks, ki nas tlačijo v posebne predalčke in od nas zahtevajo, da se odločimo, kaj in kdo smo E ← agl. queer, prvotno 'čuden, nenavaden, čudaški'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ránčSSKJ -a m (ȃ) 1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem 2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E ← agl. ranch ← amer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se' ← stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
raznočásje -a s (ȃ) jezikosl. obstajanje, spreminjanje jezikovne lastnosti, značilnosti v njihovem časovnem razvoju; diahronijaSSKJ: Ramovš je raznočasje tudi v oblikoslovju in skladnji besedišča dobro videl, le obravnaval ga je drugače kot v glasoslovju E iz rázni čàs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
resníčnostniSSKJ -a -o prid. (ī) resníčnostni šôv -ega -a m (ī, ȏ)
zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani: Resničnostni šov je fenomen zadnjega desetletja in je povezan z ideologijo poznega kapitalizma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
resórt -a m (ọ̑) velik hotelski kompleks višje kategorije v turističnem kraju z raznovrstno sprostitveno in rekreacijsko ponudbo: igralniški resort; Marketinško se usmerja v razvoj luksuznega turizma in v uvajanje hotelov ter resortov najvišje kategorije, kar bo temelj nove tržne politike E ← agl. resort, prvotno 'zatočišče, pribežališče', ← stfrc. resort 'pomoč' iz resortir '(ponovno) iti ven'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rezisténčni -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je v zvezi z odporniki ali odporniškim gibanjem; odporniškiSSKJ: Umetniki, ki so bili udeleženi v bojih, se niso ukvarjali z ideologijo, vendar pa imamo tudi iz bojev ohranjena pričevanja o rezistenčni moči umetnosti 2. ki je v zvezi z odpornostjo; odpornostni: Nekatere sorte krompirja imajo z metodami klasičnega žlahtnjenja vnesen rezistenčni gen iz divjega sorodnika krompirja E (↑)rezisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
roaming -a cit. [rôu̯ming-] m (ȏ) uporaba mobilnega telefona zunaj področja dosega domačega operaterja, navadno v tujini; gostovanje: znižati cene roaminga; Evropska komisija v analizah ugotavlja, da uporabniki mobilne telefonije zaradi visokih cen roaminga v tujini skoraj ne uporabljajo mobilnih storitev E ← agl. roaming iz roam 'pohajkovati, klatiti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
rumêniSSKJ -a -o prid. (é) rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme
rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu
rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča
rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
salmonelóza -e ž (ọ̑) med. črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: izbruh salmoneloze; Salmoneloza se lahko pojavi v obliki majhnih epidemij med splošno populacijo ali v obliki obsežnih epidemij v bolnišnicah, restavracijah, menzah ter ustanovah za otroke in starejše ljudi E ← nlat. salmonellosis iz (↑)salmonéla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sámohranílec -lca [samohraniu̯ca] m, člov. (ȃ-ȋ) 1. kdor sam skrbi za otroka, otroke: Imeti oba starša je vedno dobra stvar, je pa družba že v veliki meri spremenila pogled na starše samohranilce 2. oče, ki sam skrbi za otroka, otroke: Okoli petnajst odstotkov družinskih skupnosti v državi so mame samohranilke in njihovi otroci, le v treh odstotkih so samohranilci očetje E (↑)sámohranílka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sámoregulatíva -e ž (ȃ-ȋ) uravnavanje, usklajevanje samega sebe, svojih dejanj ali delovanja v okviru kake skupnosti: Države imajo področje oglaševanja nezdrave hrane urejeno s predpisi v treh oblikah – z zakonodajo, samoregulativo in s prostovoljnimi pobudami E (↑)samo... + (↑)regulatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sámozaposlovánje -a s (ȃ-ȃ) ustanavljanje svojega podjetja in zaposlitev v njem: vključiti se v program samozaposlovanja; spodbujanje samozaposlovanja; V aprilu so pripravili delavnice za samozaposlovanje brezposelnih, prve samozaposlitve pa bodo maja E ↑sámozaposlováti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sávnarski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na savnarje ali savnanje: V toplicah so v wellness centru uredili savnarski kompleks v japonskem slogu, vključno z vročim bazenom in lesenimi vedri mrzle vode E ↑sávnar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
séntiš1 -a m (ẹ̑) pog. sentimentalna popevka: Na albumu seveda ne manjka njihova predelava klasike sentišev E ← hrv., srb. sèntīš iz (↑)sentimentálenséntiš2 -- v prid. rabi
V punkerskih sedemdesetih so bendi namesto počasnih, sentiš pesmi igrali reggae
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
serotonín -a m (ȋ) biol. snov, ki nastaja v možganih in ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in prenašalca živčnih impulzov v sinapsah: raven serotonina; Spolna dejavnost spodbuja izločanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče E ← nlat. serotoninum iz (↑)sêrum + tvor. od (↑)tónus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
singléščina -e ž (ẹ̑) angleščina z elementi kitajščine, malajščine in indijskih jezikov, kakršna se govori zlasti v Singapurju: Če greste v Singapur in na ulici slišite singleščino, je ne boste razumeli – če ne znate tudi kitajščine E po zgledu agl. Singlish iz sin(gapúrski) + (↑)(an)gléščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog. podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaatsskêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov
skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
skòkSSKJ skôka in skóka m (ȍ ó; ọ́) skòk z elástiko skôka in skóka -- -- m (ȍ, á; ó; ọ́)
skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; bandži skok: Poleg skoka z elastiko, padalstva in raftinga na brzicah si v Južnoafriški republiki dvigujejo adrenalin še s plavanjem z morskimi psi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sóciokultúrni -a -o [socijokulturni] prid. (ọ̑-ȗ) ki je v zvezi z družbo in kulturo: sociokulturni fenomen; sociokulturno okolje; Napovedujejo, da bodo sociokulturne vrednote, ki so v ospredju neformalnega izobraževanja, čedalje bolj zaželene v delovnem okolju E po zgledu agl. sociocultural, nem. soziokulturell iz (↑)socio... + (↑)kultúren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
stík2 -a in stick -a cit. [stík] m (ȋ) kozmetično sredstvo v obliki valjastega predmeta, navadno shranjeno v toku iz plastične mase: deodorant v stiku; Ponudbo sestavljajo tudi krema za obraz, gel za telo in stik za ustnice E ← agl. stick, prvotno 'palica, paličica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
strankokracíja -e ž (ȋ) uveljavljanje odločilne vloge strank v politiki, gospodarstvu: Politika, ujeta v razbohoteno strankokracijo, se v borbi za oblast vse bolj ukvarja sama s seboj E (↑)stránka + tvor. od gr. krátos 'moč, oblast'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
súbkultúrni -a -o prid. (ȗ-ȗ) ki je v zvezi s subkulturo: Najstniki so s svojimi obrambnimi mehanizmi pred svetom odraslih na varnem v svojih malih in v družbo ne zelo integriranih socialnih in subkulturnih nišah E (↑)súbkultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
sudóku -ja m (ọ̑) logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E ← agl. sudoku ← jap. sūdoku iz sū 'število' + doku 'sam, samostojen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svetlôbniSSKJ -a -o prid. (ó) svetlôbno onesnaževánje -ega -a s (ó, ȃ)
onesnaževanje zaradi vnosa umetne svetlobe v okolje: uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja; Svetlobno onesnaževanje ogroža preživetje številnih živali, denimo ptic selivk, ki v kroženju nad svetlimi mesti izgubijo orientacijo
svetlôbno peró -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
peresu podobna vhodna naprava, občutljiva na svetlobo, ki z dotikom na računalniški zaslon omogoča izbiranje ukazov in premikanje kazalca: Uporabnik je s svetlobnim peresom risal po zaslonu, poleg tega je že narisano lahko tudi sproti spreminjal
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
svinčéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki je v zvezi s pritiski v minulem obdobju, zaznamovanem s komunističnim, socialističnim režimom: svinčeni časi; svinčena leta; V svinčenih sedemdesetih nismo mogli odpreti časopisa in prižgati televizorja, ne da bi nam ob tem polnili glavo z režimskim nakladanjem E (↑)svínec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
školjčíšče -a s (í) prostor, kjer gojijo školjke: območje školjčišča; širitev školjčišč v zalivu; vrvi školjčišča; V primerjavi z ribogojnicami v tujini gre za pravo butično ribogojnico in školjčišče, a dela je na pretek E (↑)škóljka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
šólaSSKJ -e ž (ọ̑) šóla s prilagojênim prográmom -e -- -- -- ž (ọ̑, é, ȃ)
šola z učnim programom, ki je prilagojen učencem s posebnimi potrebami: obiskovati šolo s prilagojenim programom; osnovna šola s prilagojenim programom; učenci šole s prilagojenim programom; Še vedno je ena temeljnih dilem našega šolskega sistema, ali otroke s posebnimi potrebami vključiti v redne šole ali v šole s prilagojenim programom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
šôvbíznis -a in show business -- -a cit. [šôu̯ bíznis] m (ȏ-ȋ) pog. dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, zabavna industrija, zabavništvo: svet šovbiznisa; zvezde šovbiznisa; Šovbiznis je realnost rekonstruiral v zelo klišejsko realnost, tako da mase ljudi, prilepljene pred TV-sprejemnike, verjamejo v kliše, ne v resnično življenje E ← agl. show business iz ↑šôv in (↑)biznis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
šuménka -e ž (ẹ̄) tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumeča tableta: zaužiti eno do dve šumenki na dan; Šumenke vsebujejo poleg učinkovine še veliko drugih sestavin, ki jim omogočajo, da po raztapljanju v vodi ne izgubijo svoje učinkovitosti E (↑)šuméti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
talkshow -a cit. [tókšov-] in tókšov -a m (ọ̑) radijska ali televizijska oddaja, v kateri se voditelj pogovarja z eno ali več znanimi osebami: Talkshowov se nikoli ne udeležujem | Ko se danes v televizijskih tokšovih sprašujejo, kaj se je zgodilo v vrednotami, se odgovori ponavadi vrtijo okoli vsakdanjih peripetij E ← agl. talkshow iz talk 'govoriti' + (↑)show
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tántrični -a -o prid. (á) ki je v zvezi s tantro: tantrični budizem; tantrične šole; Erotična umetnost ima poreklo v ezoteričnem tantričnem kultu, ki je v svoje obrede vključil tudi spolne dejavnosti E ← agl. tantric iz ↑tántra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tehnikálija -e ž (á) 1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav 2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu 3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
téledélavec -vca m, člov. (ẹ̑-ẹ́) kdor opravlja delo doma namesto v službenih prostorih, za posredovanje rezultatov dela delodajalcu in komunikacijo s sodelavci pa uporablja informacijsko tehnologijo: Ni se obneslo: že čez nekaj tednov so morali teledelavci zjutraj spet lepo sesti v avtomobil in se odpeljati v službo E (↑)tele… + (↑)délavec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
téleinformátika -e ž (ẹ̑-á) veda, ki združuje znanja in tehnologije s področja računalništva in telekomunikacij: Katera smer v teleinformatiki ima takšne možnosti, da bi se v prihodnjih petih letih splačalo v njen razvoj vložiti milijon dolarjev? E ← agl. teleinformatics iz (↑)tele… + (↑)informátika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
téstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) téstna lútka -e -e ž (ẹ̑, ū)
lutka v obliki človeka, ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah; preizkusna lutka: Ocenjuje se togost vozila in potencialne poškodbe testne lutke na voznikovem sedežu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
transformatívni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s pretvorbo; pretvorbeniSSKJ: V sodobni poeziji v pesniških postopkih prevladuje transformativno načelo E ← agl. transformative iz (↑)transformírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tránsspôlni -a -o prid. (ȃ-ȏ) ki je v zvezi z osebami, ki so spremenile svoj družbeni spol s pomočjo operacije, hormonske terapije ali v govoru uporabljajo oblike za nasprotni spol: transspolni aktivist; pravice transspolnih ljudi; S parado ponosa želijo opozoriti na prisotnost, delo in življenje lezbijk in gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v družbi in na njihove še neuresničene zahteve po spoštovanju človekovih pravic E po zgledu agl. transgender iz (↑)trans… + (↑)spôlen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tranzícija -e ž (í) obdobje prehoda iz ene družbene ureditve v drugo, zlasti iz socializma v kapitalizem: država v tranziciji; Sistemske reforme in privatizacija doslej niso pripomogle h gospodarskemu oživljanju, kakor je bilo pričakovati na začetku tranzicije E ← agl. transition ← lat. trānsitiō 'prehod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
trenažêr -ja m (ȇ) 1. rekreacijska naprava za krepitev mišic in povečanje telesne pripravljenosti: Za vadbo doma so proizvajalci izdelali večnamenske trenažerje, s katerimi lahko ob manjših prilagoditvah krepimo vse glavne in pomembnejše mišične skupine 2. rekreacijska naprava za kolesarjenje na mestu, v katero se vpne kolo in ki omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih: Trenažer omogoča, da običajno kolo uporabljate tudi v prostoru in kolesarite celo leto 3. naprava, s katero se umetno ustvarja ustrezne pogoje za urjenje opravljanja določenih nalog, zlasti v vojski: Opravljal je službo inštruktorja na trenažerjih za vojaške pilote E (↑)trenáža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
trilétjeSSKJ -a s (ẹ̑) orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triada, triletka (1): prvo triletje; tretje triletje; V drugem triletju, najpozneje pa v tretjem, pridemo do tako imenovane zunanje diferenciacije E (↑)tri… + (↑)léto1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
tról -a m (ọ̑) 1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega 2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E ← agl. troll ← stnord. troll 'velikan, demon, zli duh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
últrazvókSSKJ -a m (ȗ-ọ̑) 1. naprava, ki deluje na osnovi oddajanja visokofrekvenčnega, s človeškim sluhom nezaznavnega, zvoka in se uporablja predvsem v medicinske namene za vpogled v notranjost teles živih bitij: prenosni ultrazvok; nakup ultrazvoka; Novi ultrazvok je glavna pomoč pri diagnostiki in zagotavlja tudi boljšo pomoč pri zdravljenju neplodnosti 2. zdravniški pregled s tako napravo: opraviti ultrazvok; ultrazvok srca; Ultrazvok prikaže telesno tkivo, odvisno od debeline, v različnih stopnjah sivine E po zgledu agl. ultrasound, nem. Ultraschall iz (↑)ultra… + (↑)zvók
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
uravnotéženiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) uravnotéžena prehrána -e -e ž (ẹ̑, ā)
prehrana, ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi: uživati uravnoteženo prehrano; skrb za uravnoteženo prehrano; Naravni in učinkoviti način hujšanja je še vedno uravnotežena prehrana v kombinaciji s telesno dejavnostjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
ustanovítveniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ustanovítveni kapitál -ega -a m (ȋ, ȃ)
kapital v obliki denarnih in stvarnih vložkov, ki je potreben za ustanovitev podjetja: Ustanovitveni kapital družbe, ki bi v začetku imela devet zaposlenih, bi bila oprema, mogoča pa bi bila dokapitalizacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
várstvoSSKJ -a s (ȃ) várstvo osébnih podátkov -a -- -- s (ȃ, ẹ̑, ȃ)
onemogočanje zlorabe in posegov v posameznikovo zasebnost pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju osebnih podatkov; varovanje osebnih podatkov: kršiti zakon o varstvu osebnih podatkov; Ustava zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje njihovo uporabo v nasprotju z namenom njihovega zbiranja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
védé -êja m, člov. (ẹ̑-ẹ̑ ẹ̑-ȇ) pog. kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vedejevec: Po statutu morata biti takoj po praznikih imenovana vedeja generalnega in strokovnega direktorja E po izgovoru okrajšave v. d. za v(ršilec) d(o)lžnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
végi1 -ja m, člov. (ẹ̑) pog. vegetarijanec: Mesto premore le dve vegetarijanski restavraciji, drugje pa se lahko vegiji za silo pretolčejo skozi le z zelenjavnim krožnikom ali špageti E po zgledu agl. veggie skrajšano iz (↑)vegetarijánecvégi2 -- v prid. rabi
vegetarijanskiSSKJ: vegi piknik; vegi sendvič; Katera je po vašem mnenju v Ljubljani najboljša restavracija z vegi jedmi?
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ) kdor s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov poustvarja videoprojekcijo, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: V umetniški skupini sodeluje kot vidžej, ki po avtorskem izboru vrti videoposnetke in jih z določenimi tehnikami predvajanja usklajuje z melodijo in sporočilnostjo glasbe E ← agl. veejay iz ↑v(ídeo) + ↑(d)idžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vigna -e cit. [vínja] in vínja -e ž (í) fižolu podobna kulturna rastilna z zelo dolgimi zavitimi stroki ali njeni sadovi, Vigna: V naših semenarnah se bo semenom znanih stročnic pridružila še vigna, ki smo jo nekoč že srečali; v prejšnji skupni domovini smo jo imenovali kilometrski fižol | Vinjo uporabljamo v juhah, omakah, zelenjavnih jedeh ali kot solato E ← it. vigna po italijanskem botaniku Domenicu Vigni (†1647)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vikendáški -a -o prid. (á) pog. 1. ki se nanaša na lastnike vikendov: vikendaški lobi; vikendaški sosedje; vikendaška domačija; V naši vasi po vojni ni bilo nikogar, v zadnjih deset letih pa se je razvila v živahno vikendaško naselje, kjer bi potrebovali elektriko 2. ki se nanaša na vikend, konec tedna: vikendaški izlet; Brez dvoma gre znova za reklamiranje slovenske turistične ponudbe, kar je kot naročeno za vikendaške popotnike kot ciljno publiko E (↑)vikendáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
vilínec -nca m, živ. (ȋ) 1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: Življenja gozdnih bajeslovnih bitij, tudi vilincev, so usodno odvisna od verovanja ljudi vanje 2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: V Srednjem svetu, v katerem se najprej zbudijo prvorojeni (vilinci), nato pa še drugorojeni (ljudje), že od samega začetka poteka bitka med dobrim in zlim E (↑)víla2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2872 zadetkov.