v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v1 v-ja tudi v -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~; mali ~; dva v-ja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V1 V-ja tudi V -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do Z; veliki ~; izrez ~; prim. V-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) fiz. hitrost; mat. višina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) vzhod; |rimska števka pet|; mat. volumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V3 -- [vé] m, simb. (ẹ̑) fiz. volt; kem. vanadij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|
pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|
pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavo
v pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Šmártno v Róžni dolíni -a ~ ~ ~ in Šmártno v Róžni dolíni -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑ í; ȃ ọ̑ í) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmártenčan -a [tə] m, preb. i. (ȃ)
Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V-izrèz -éza [vé] m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́) oblač. |izrez v obliki črke V|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~o
v vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasi
vêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Lénart v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ̑ ẹ́ í) pri in v ~u ~ ~ ~, neurad. pri in v ~u
lénarški -a -o (ẹ̑)
Lénartčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Lénartčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Šempéter v Savínjski dolíni -tra ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ́ ȁ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
šempétrski -a -o (ẹ́)
Šempétrčan -a in Šempetràn -ána m, preb. i. (ẹ́; ȋ á)
Šempétrčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Šentílj v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȋ ẹ́ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
šentíljski -a -o [še in šə] (ȋ)
Šentíljčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)
Šentíljčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Šmártno v Tuhínju -a ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȋ) v ~u in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmárski -a -o (ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

gláven1 -vna -o (ȃ) biti ~
glávni -a -o (ȃ) ~ urednik
glávni -ega m, člov. (ȃ) eden ~ih; žarg. govoriti z ~im z glavnim direktorjem, urednikom
glávno -ega s, pojm. (ȃ) pozabiti ~
v glávnem mer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se strinjati s kom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|
krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik
krátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|
na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postrižen
v krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrniti
pred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedeti
krátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Láze v Tuhínju Láz ~ ~ ž mn., zem. i. (ȃ í) v ~ah ~ ~
lázenski -a -o [zə] (á)
Lázovec -vca m z -em preb. i. (á)
Lázovka -e ž, preb. i. (á)
Lázovčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prihódnji -a -e (ọ̑) ~ čas; neobč. To je moj ~ zet bodoči
v prihódnje čas. prisl. zv. (ọ̑) Tako bo tudi ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

splôšen -šna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ pojav; Ta načrt je preveč ~
splôšni -a -o (ó) ~a ambulanta
splôšno -ega s, pojm. (ó) združiti osebno s ~im
na splôšno nač. prisl. zv. (ó) govoriti samo ~ ~
v splôšnem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ se ne zanimati za kaj
splôšnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tróje -ih tudi tróje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) dogovoriti se s ~imi delavci: z zidarjem, pleskarjem, elektrikarjem; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. ~ prijateljev trije prijatelji; ~ oken tri okna
tróje s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |tri stvari|
v tróje nač. prisl. zv. (ọ̑) večerjati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

..é(v).. prvi del glag. prip. ..eva.. (ẹ́) dozdévati se, omedlévati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Gradíšče v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ s, zem. i. (í ẹ́ í) Sveta Trojica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Svéta Ána v Slovénskih gorícah -e -e ~ ~ ~ ž, zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ í) pri ~i ~i ~ ~ ~, neurad. pri ~i ~i
ánski -a -o in áninski -a -o (ȃ; ȃ)
Svetoánčan -a, neurad. Ánčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)
Svetoánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v nèdoglèd prisl. zv. (ȅ ȅ)
1. čas., poud. odlašati ~ ~ |zelo dolgo|
2. mer., poud. Ravnina se širi ~ ~ |zelo daleč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v..1 predp., predvsem pred vzglasnim v in pred imensko podstavo glag. oz. pred vzglasnim samoglasnikom podstave varianta u..2; nasprotnostni par je iz.. |noter| vbóčiti, vklesáti, vlágati sadje, vpásti v besedo, vplêsti v kito, vríniti se med ljudi, vstopíti v hišo, vtakníti v odprtino, vživéti se v koga; ubeséditi, udobrovóljiti, upijániti, uplíniti, utelésiti, utemeljíti, utíhniti, uvážati pšenico, uveljáviti, uvêsti vajenca v delo, uvídeti napako, uvrstíti, uzakóniti, uzavéstiti, uigráti se, uokvíriti; prim. u..2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V- [vé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) V-izrez; prim. V1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v p. okrajš. v pokoju; prim. v pok.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v pok. okrajš. v pokoju; prim. v p.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

n. v. okrajš. nova vrsta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sv. v. okrajš. svetovna vojna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V. okrajš. Veliki; Vzhodni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v.1 okrajš. verz; vrsta; vzhod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v.2 okrajš. verbum |glagol|; verte |obrni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v..2 varianta predp. vz.. pred s, š vsíliti, vstáti, vštríc

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

..v1 m. prip. obr. ʻdejanjeʼ odrív, nadèv

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

..v2 prip. obr. deležja, star. sklôniv, prihúliv, opŕtiv; pripôgniv; pustív, pozabív

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v. d. okrajš. vršilec dolžnosti; vzhodna dolžina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

v. g. okrajš. verbi gratia |na primer|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

V-2 -- [vé-dvá] m (ẹ̑-ȃ) |raketa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtísniti -em dov. vtísnjen -a; vtísnjenje (í ȋ) kaj v kaj ~ okrasek v maslo; ~ vrata avtomobila pri trčenju; vtisniti komu/čemu kaj publ. ~ deželi drugačen pečat dati; poud. ~ otroku kaj v glavo |povzročiti, da ostane kaj v njegovi duševnosti|
vtísniti se -em se (í ȋ) v koga/kaj Kamenje se ~e v podplate; poud. Ta podoba se je vtisnila vanj |je ostala v njegovi duševnosti|; vtisniti se komu v kaj poud. Dogodek se mu je vtisnil v spomin |si ga je zapomnil|; Pokrov avtomobila se je pod težo vtisnil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

upírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roke v boke; redk. upirati kaj v koga/kaj ~ oči v mater; ~ orožje v sovražnika namerjati; redk. upirati komu kaj v kaj ~ prišlecem luč v obraz svetiti jim
upírati se -am se (í ȋ; ȋ) v kaj ~ ~ z nogo v vrata; upirati se komu/čemu Mastna hrana se mu ~a; ~ ~ plačilu; brezos. Upiralo se mu je govoriti o tem; Kmetje so se v zgodovini večkrat upirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtískanje (í) kaj v kaj ~ koščke sadja v testo; poud. ~ kaj v zavest |uzaveščati|
vtískati se -am se (í) v kaj Kamenje se ~a v podplat; poud. vtiskati se komu v kaj Dogodki so se mu vtiskali v zavest |ostajali v zavesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal
zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|
zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

lúknja -e ž (ȗ) ~ v deski; mišja ~; poud. več let sedeti v ~i |v zaporu|; slabš.: službovati v hribovski ~i |v zakotnem kraju|; stanovati v kletni ~i |v kletnem stanovanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

odnòs -ôsa m (ȍ ó) družbeni ~i; prijateljski ~ v družini; ~ protislovnosti; človekov ~ do narave; otrok v ~u do staršev; biti v sorodstvenem ~u v sorodstvu; gosp. blagovno-denarni ~i; mat. ~ med množicama; publ.: navezati ~e z drugim podjetjem stike; oceniti učenca v ~u do drugega v primerjavi z drugim; ~ sil v svetu razmerje; publ. služba za ~e z javnostmi za stike z javnostjo; gospodarske panoge v ~u na zunanji trg glede na; razširiti gospodarske ~e sodelovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel
prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|
tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zlíti zlíjem dov., nam. zlít/zlìt; zlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz posode; poud. ~ pijačo vase |hitro, hlastno jo popiti|; poud. zliti kaj na koga/kaj ~ jezo na podrejene |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zliti kaj v kaj ~ čustva v pesem |izraziti jih s pesmijo|
zlíti se zlíjem se (í) Potoka se ~eta v dolini; poud. Ljudje so se zlili na trg |so množično prišli|; zliti se v kaj Zvoki so se zlili v celoto; poud. Konj in jezdec sta se zlila v eno |sta se popolnoma uskladila v gibih|; poud. zliti se z/s kom/čim Priseljenci so se zlili z domačini |so prevzeli njihove navade|; brezos., poud. Kaže, da se je zlilo |prenehalo deževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

poglédati -am dov. poglèj/poglêj poglêjte, star. poglédi -te; -an -ana (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj jezno ~ koga; poud. Rad ~a dober film |ga gre gledat|; Poglej (ga), kako zna |izraža presenečenje|; poud. pogledati komu/čemu v kaj ~ prijatelju v srce |spoznati, kaj čuti|; ~ resnici v oči |priznati, sprejeti jo|; ~ smrti v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; poud. pogledati na koga/kaj Malo poglej na otroke |popazi|; knj. pog. pogledati za kom Rad ~a ~ dekleti |kaže zanimanje zanje|; ~ in zamižati; ~ na levo, skozi okno; šalj. globoko ~ v kozarec |opiti se|
poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva
prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zavíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíjanje (í) ~ okrog vogala, v desno; poud.: pogosto ~ v gostilno |hoditi|; ~ po dolenjsko |govoriti|; nevtr.: Proga ~a v levo; Volk ~a; Sirene ~ajo; zavijati kaj ~ oči; Pes ~a rep; zavijati koga/kaj v kaj ~ darila v papir; ~ otroka v odejo; zavijati kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zavijati koga ~a me po trebuhu
zavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. buhniti kaj v koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|; poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|; brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

osŕčje -a s (ȓ) čutiti bolečine v ~u; neobč.: ~ dežele središče; življenje v ~u narave sredi narave; poseči v ~ problema v bistvo, jedro; vrtati v ~ zemlje v notranjost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|
pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prevêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) kaj iz česa v kaj ~ dopis iz nemščine v slovenščino; prevesti kaj v kaj ~ svoja občutja v jezik glasbe; prevesti koga redk. ~ jetnike v drugo jetnišnico prepeljati; pravn. ~ uslužbenca v višji naslov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ték1 -a m, pojm. (ẹ̑) preiti iz ~a v hojo; ~ časa; publ. Preiskava je v ~u teče; publ. končati delo v ~u enega tedna v enem tednu; avt. prosti ~; šport. ~ čez drn in strn; števn. zmagati v vseh ~ih tekmah v teku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vmešávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vmešávanje (ȃ) koga/kaj v kaj ~ koruzni zdrob v krop; poud. ~ otroke v prepir |povzročati, da so soudeleženi v prepiru|
vmešávati se -am se (ȃ) v kaj poud. ~ ~ ~ pogovor |posegati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vôda -e tudi vôda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi snov., tož. ed. v predl. zv. tudi vódo (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. ~ hlapi; kuhati na, v ~i; odpadna ~; ustna ~; zdravilna ~; ~ za kuhanje; kozarec ~e; mlin na ~i; v ~i topna snov; nestrok. |strok. seč|; olepš. Tišči ga na ~o |opraviti mora malo potrebo|; poud.: Načrt je padel v ~o |se ni uresničil|; Vas je pod ~o |je poplavljena|
2. števn. ~ izvira pod hribom; ~e naraščajo; ob ~i živeča ptica; tekmovanje na divjih ~ah |v kajaku in kanuju|; prevoz po ~i; podzemeljske, stoječe ~e; publ.: stranka plava v desničarskih ~ah je desničarsko usmerjena; teritorialne ~e teritorialno morje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtakníti in vtákniti -em dov. vtákni -te in -íte; vtáknil -íla, vtáknit, vtáknjen -a; vtáknjenje; (vtáknit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ ključ v ključavnico; poud. ~ tatu v zapor |zapreti ga|; poud. vtakniti koga/kaj v kaj ~ veliko denarja v posestvo |vložiti|; ~ nemirneža v prisilni jopič |nadeti mu|
vtakníti se in vtákniti se -em se (í/ȋ/á á) poud. v koga/kaj ~ ~ ~ prepir |udeležiti se|; ~ ~ ~ vsakogar |ogovoriti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtíkanje (ȋ) koga/kaj ~ prst v režo; poud.: ~ nasprotnike v zapore |zapirati jih|; ~ nit |vdevati|; poud. vtikati koga/kaj v kaj ~ denar v posestvo |vlagati|; ~ ujetnike v lisice |nadevati ujetnikom lisice|
vtíkati se -am se (ȋ) poud. v koga/kaj ~ ~ ~ pogovor |posegati|; ~a ~ ~ vsako žensko |vsiljivo ogovarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) koga/kaj ~ luknjo v košu; ~ nogo v zanko; ~ zgodbo; poud. zaplesti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ nasprotnika v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|
zaplêsti se -plêtem se (é) Vrvi so se zapletle; ~ ~ pri opisovanju dogodka; poud. zaplesti se v kaj ~ ~ ~ prepir |začeti se prepirati|; poud. zaplesti se z/s kom ~ ~ s čudnimi ljudmi |začeti se družiti, sodelovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

léga1 -e ž (ẹ́) ~ telesa; odročna ~ vasi; hraniti steklenico v ležeči ~i; glasb. altovska, basovska ~; publ. V višjih ~ah je zapadel sneg v višje ležečih krajih; poud. v zavetni ~i |v zavetju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

línija -e ž (í) avtobusna ~ proga; dolga ~ hiš vrsta; mejna, obrambna, ravna ~ črta; moderna ~ avtomobila oblika, obris; moška ~ moški potomci, potomci moškega; proizvodna ~ |sistem naprav|; vitka ~ postava; telefonska ~ |sistem valov|; knj. pog. narediti kaj po ~i najmanjšega odpora |s čim manjšim trudom|; neobč. ~ dejanja v drami tok, potek; polit. žarg.; biti na ~i |v skladu z veljavno politično smerjo|; delati po politični ~i politično, v politiki; ptt žarg. ~ je zasedena telefonska zveza; publ.: razvojna ~ našega gospodarstva načela, smernice; podpreti koga na celi ~i popolnoma, v celoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

obdóbje -a s (ọ̑) padavinska ~a; ~ doraščanja; ~ v zemeljski zgodovini; v ~u od januarja do maja v času; v ~u enega leta v enem letu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ozír -a m (ȋ) pravni, socialni ~i; iz ~a na prijatelja ni vsega povedal; ravnati brez ~ov; publ.: storiti kaj iz političnih ~ov razlogov; V tem ~u je boljši od drugih pogledu; dati prav komu v marsikaterem ~u v marsičem; v nobenem ~u ne prekašati koga v ničemer; z ~om na dejstva je to mogoče glede na; jezikosl. prislovno določilo ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pretápljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretápljanje (á; ȃ) kaj ~ kovine; knj. pog. pretapljati kaj v kaj ~ denar v zlato spreminjati; ~ tolarje v devize zamenjavati
pretápljati se -am se (á; ȃ) v kaj poud. Dan se ~a v večer |prehaja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

razlíka -e ž (ȋ) ~ med spoloma; mat. ~ dveh števil; ~e v barvi; poud. pohvaliti vse, brez ~e |prav vse|; publ.: Brata sta si podobna, z ~o, da je mlajši večji le da je mlajši večji; biti uspešen za ~o od drugih v primerjavi z drugimi; na drugem tekmovanju zmagati za ~o od prvega v drugem tekmovanju zmagati, v prvem pa izgubiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

súniti -em dov. súnjen -a (ú ȗ) ~ s pestjo navzgor; ~ z nožem; suniti koga/kaj v kaj ~ pretepača v trebuh; šport. ~ kroglo; suniti v kaj ~ ~ vrata; sleng. suniti komu kaj ukrasti
súniti se -em se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ oko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tičáti -ím nedov. tíči -íte, -èč -éča; tíčal -ála, tíčat; tičánje; (tíčat) (á í) Ključ ~i v ključavnici; ~ v grmu; poud. ~ do kolen v blatu |biti v neprijetnem položaju|; poud. tičati v čem ~ ~ dolgovih |biti zadolžen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

transformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; transformíranje (ȋ) kaj ~ organizacijo preoblikovati; elektr. ~ napetost; transformirati kaj v kaj ~ delo v denar spreminjati, pretvarjati; jezikosl. ~ stavek v polstavek
transformírati se -am se (ȋ) v kaj Kemična energija se ~a v toplotno se spreminja, se pretvarja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ugrízniti -em dov. ugríznjen -a; ugríznjenje (í ȋ) koga/kaj ~ kruh; Pes je ugriznil otroka; ugrizniti koga/kaj v kaj Mačka jo je ugriznila v prst; ugrizniti v kaj ~ ~ hruško; poud. ~ ~ kislo jabolko |lotiti se česa neprijetnega|
ugrízniti se -em se (í ȋ) v kaj ~ ~ ~ ustnico; ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uredíti -ím dov. urêdi -íte; urédil -íla, -ít/-ìt, urejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ grob; ~ zbornik; jezikosl. ~ iztočnice v slovarju; urediti koga/kaj v kaj ~ ljudi v skupine; ~ pesmi v zbirko; urediti komu kaj ~ komu stanovanje
uredíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj ~ ~ ~ kolone; Razmere so se uredile; elegantno se urediti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vláganje (ȃ) kaj ~ gobe; vlagati kaj v kaj ~ list v pisalni stroj; publ. ~ napore v kaj truditi se, prizadevati si; ~ prihranke v banko; vlagati v koga/kaj ~ ~ turizem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek
vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vrézati vréžem dov. -an -ana; vrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ napis v les
vrézati se vréžem se (ẹ́ ẹ̑) v kaj V čelo so se mu vrezale gube; poud. Prizor se mu je vrezal v spomin |si ga je zapomnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vrezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vrezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ okraske v les; ~ s skalpelom
vrezováti se -újem se (á ȗ) v kaj V čelo se mu ~ujejo gube; poud. Veriga se ~uje v zapestje |se zajeda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vsúti vsújem dov., nam. vsùt/vsút; vsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj v kaj ~ zdrob v mleko
vsúti se vsújem se (ú ȗ) v kaj Pesek se je vsul v čevlje; poud. V krčmo so se vsuli ljudje |množično prišli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vtiskovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ okraske v vosek; ~ semena v zemljo; neobč. vtiskovati komu/čemu kaj Dramatik ~uje živalim človeške lastnosti |daje, pripisuje|
vtiskováti se -újem se (á ȗ) v kaj Čevlji se ~ujejo v pesek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zakopávanje (ȃ) koga/kaj ~ poginule živali; poud. ~ glavo med dlani |dajati, skrivati|; zakopavati koga/kaj v koga/kaj ~ sadike v mivko; poud. ~ podjetje v stroške |spravljati|
zakopávati se -am se (ȃ) ~ ~ v pesek; poud. zakopavati se v kaj ~ ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zapíčiti -im dov. -en -ena; zapíčenje (í ȋ) kaj v koga/kaj ~ kol v tla; poud. ~ pogled v obiskovalca |ostro, vsiljivo pogledati|
zapíčiti se -im se (í ȋ) v koga/kaj Kopje se je zapičilo v zemljo; poud. ~ ~ ~ vsako stvar |jo natančno pregledati, preučiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zapikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v koga/kaj ~ iglo v tkanino; poud. ~ oči v sosedo |ostro, vsiljivo jo pogledovati|
zapikováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Puščice se ~ujejo v tarčo; poud. ~ ~ ~ ljudi |jih vsiljivo ogovarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zarezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ drevesa; zarezovati kaj v kaj ~ črte v les
zarezováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Kolesa voza so se zarezovala v blato; poud.: Vrv se živali ~uje v vrat |se boleče zajeda|; Žalost se ~uje vame |postajam žalosten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaríti -ríjem dov., nam. zarít/zarìt; zarítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj v kaj ~ kol v sneg; poud. ~ želo v žrtev |zabosti, zapičiti|
zaríti se -ríjem se (í ȋ) v kaj Črvi so se zarili v les; poud. ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasekováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zasekovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ debla; zasekovati kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; ~ znamenja v debla
zasekováti se -újem se (á ȗ) poud. zasekovati se v kaj Kriki so se zasekovali v noč |so se večkrat nenadoma zaslišali|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatakníti in zatákniti -em dov. zatákni -te in -íte; zatáknil -íla, zatáknit, zatáknjen -a; zatáknjenje; (zatáknit) (í/ȋ/á á) kaj za kaj ~ listek za vrata; zatakniti komu kaj v kaj ~ fantu nagelj v gumbnico; ~ zastavice v sneg
zatakníti se in zatákniti se -em se (í/ȋ/á á) Ključ se je zataknil v vratih; zatakniti se komu/čemu Kost se mu je zataknila v grlu; Ribi se je zataknil trnek v gobcu; poud. Kadar se mu kaj ~e, je slabe volje |nastanejo težave|; brezos., poud. Pri branju se mu je zataknilo |se je zmotil|; Pri preskrbi se je zataknilo |Preskrba je bila motena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zavŕtati -am dov. -an -ana; zavŕtanje (ŕ; ȓ) v koga/kaj ~ ~ desko; poud.: ~ ~ bistvo problema |prodreti|; ~ ~ koga z vprašanji |začeti ga vztrajno izpraševati|; redk. zavrtati kaj ~ luknjo izvrtati; poud. V hrbtenici je zavrtala bolečina |se je pojavila|; brezos., poud. zavrtati komu Zavrtalo mu je v zobu |zabolelo ga je|
zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

civíl -a m (ȋ) prakt.sp.: preobleči se v ~ v civilno obleko; biti v ~u kuhar v civilnem življenju; člov. civilist

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

časopís -a m (ȋ)
1. naročiti se na ~; prakt.sp. dati kaj v ~ objaviti v časopisu; snov., prakt.sp. zaviti v ~ v časopisni papir
2. biblio. revija: leposlovni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dôlž [u̯š] (ọ̑) star., v zvezi meriti v dolž v dolžino, po dolgem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

izpásti -pádem dov., nam. izpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Vratca pri peči so izpadla; Tekmovalec je izpadel iz tekmovanja |se ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje|; knj. pog. Podrobnosti so mi že izpadle |jih nimam več v spominu, v zavesti|; publ. Ponoči je izpadla tudi toplarna prenehala delovati; S svojim nastopom ●je izpadel grobo učinkoval, deloval; Stvar ●je slabo izpadla se je slabo izšla, končala

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

labirínt -a m (ȋ) zaiti v ~ v blodnjak; poud.: izgubiti se v ~u stopnišč in hodnikov |v množici|; ~i človeške duše |zapletenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

magazín -a m (ȋ) neknj. pog. hraniti blago v ~u v skladišču; voj. žarg. dati naboje v ~ v nabojnik; neobč. brati ~e ilustrirane zabavne revije; gledati glasbeni ~ |televizijsko oddajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nàjsi in najsi vez. (ȁ) neobč.
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nàjsibó in najsibó vez. (ȁọ́; ọ́) neobč.
1. v ločnem priredju ali: Izvedba skladbe je brezhibna, ~ v koncertni dvorani ~ v operi; Kupil bom lesorez, ~ holandski ali pa japonski
2. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ še tako spreten, tega ne zmore; Spanje, ~ kratko, poživi človeka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

odévati -am tudi odévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč; -an -ana; odévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj z/s čim ~ bolnika z odejo; poud. Gore ~a sneg |pokriva|; neobč. odevati koga v kaj ~ ženo v dragocena oblačila oblačiti
odévati se -am se tudi odévati -ljem se (ẹ́; ẹ́) neobč. v kaj ~ ~ ~ kožuhovino oblačiti se; Pokrajina se je odevala v molk |postajala tiha|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

okrílje -a s, rod. mn. -lij (ȋ) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

osnôva -e ž (ȏ) ~ hribov je apnenec; materialna ~ družine; ~e ekonomike; dobiti dobro ~o za študij podlago; knj. pog. Hiša ima dobro ~o temelje; poud. očitki brez (vsake) ~e |izmišljeni, neutemeljeni, neresnični|; publ.: ocenjevati delo na ~i dogovorjenih meril z dogovorjenimi merili; To pomeni v ~i isto v bistvu, pravzaprav, dejansko; v ~i napačen načrt od začetka, v bistvu; biol. dedna ~ |gen, geni|; jezikosl. nedoločniška, a-jevska ~; mat. logaritemska ~; tekst. zankasta ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pogrézniti -em dov. pogréznjen -a; pogréznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj redk. ~ strugo poglobiti; pogrezniti koga v kaj Glasba ga je pogreznila v spanec; poud. Sporočilo ga je pogreznilo v obup |spravilo, pahnilo|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

precèp -épa m (ȅ ẹ́) ~ pri palici; dati desko v ~ |v primež|; poud. dobiti koga v ~ |v položaj, ko ne more sam odločati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prelevíti -ím dov. prelévil -íla, prelevljèn -êna, nam. prelevít/prelevìt; drugo gl. leviti se (í/ȋ í) neobč. kaj v kaj ~ novelo v roman preoblikovati
prelevíti se -ím se (í/ȋ í) Kača se ~i; poud. preleviti se iz koga/česa v koga/kaj ~ ~ iz kmeta v meščana |postati iz kmeta meščan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preoblikováti -újem dov. preoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa; preoblikovati kaj v kaj ~ dogodke v simbole
preoblikováti se -újem se (á ȗ) v kaj Kapljice so se preoblikovale v kristale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pretopíti -ím dov. pretópil -íla, nam. pretopít/pretopìt; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj nestrok. ~ kovino |strok. pretaliti|; knj. pog. pretopiti kaj v kaj ~ tolarje v devize zamenjati
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pretvóriti -im dov. pretvórjen -a; pretvórjenje (ọ́; ọ̑) kaj v kaj ~ vodno energijo v električno; neobč. ~ smisel stavka spremeniti
pretvóriti se -im se (ọ́; ọ̑) v koga/kaj neobč. ~ ~ za pusta v drugo osebo spremeniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preuredíti -ím dov.; drugo gl. urediti (í/ȋ í) kaj ~ stanovanje; preurediti kaj v kaj ~ skladišče v plesno dvorano
preuredíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Država se je preuredila v republiko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preusmériti -im dov. preusmérjen -a; preusmérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ vozilo; preusmeriti koga/kaj k/h čemu ~ kupce k uporabi domačih izdelkov; preusmeriti koga/kaj v kaj ~ učenca v študij naravoslovnih ved
preusmériti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Pogovor se je preusmeril; preusmeriti se v kaj Kmetje so se preusmerili v pitanje telet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prevájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevájanje (á; ȃ) kaj iz česa v kaj ~ dramo iz angleščine v slovenščino; prevajati kaj v kaj ~ glasbo v barve; ~ električni tok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

regíster -tra m (í)
1. vpisati v ~ v uradni seznam; delati v ~u |v ustanovi|; ~ prebivalstva popis; ~i na koncu knjige kazala; ~ kratic seznam
2. ločiti glasove po ~ih; orgelski ~i; jezikosl. ~ intonacije |relativna tonska lega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

saldakónti -ov m mn. (ọ̑) fin.: vpisati vplačilo v ~e v kartoteko knjigovodskih računov; delati v ~ih |v oddelku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

spremeníti -ím dov. spremêni -íte; spreménil -íla, -ít/-ìt, spremenjèn -êna; spremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ navodilo; Bolezen ga je spremenila; spremeniti kaj v kaj ~ sladkor v alkohol
spremeníti se -ím se (í/ȋ í) Vreme se je spremenilo; spremeniti se do koga Do nas se je spremenil; knj. pog. spremeniti se proti komu Spremenil se je proti nam; spremeniti se v kaj Voda se ~i v paro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

spremínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spremínjanje (í) koga/kaj ~ besedilo; Izkušnje človeka ~ajo; spreminjati kaj v kaj ~ mehansko energijo v električno
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stopíti2 in stópiti -im dov. stópi -te in -íte; stópil -íla, stópit; (stópit) (í/ȋ/ọ́ ọ̑) ~ na stopnico in se ustaviti; poud.: ~ na trdna tla |postati bolj stvaren|; ~ po zdravnika |oditi|; ~ pred javnost, v javnost |začeti delovati v javnosti|; publ.: ~ pred matičarja poročiti se; Osebne težave so stopile v ozadje postale manj pomembne; ~ v pokoj upokojiti se; ~ v veljavo začeti veljati; stopiti komu/čemu na kaj ~ kači na glavo; ~ plesalki na nogo; poud. ~ nepridipravu na prste |onemogočiti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tlà tál [tau̯ in tal] s mn. tlòm -- tléh tlémi/tlí (ȁ á)
1. majanje tal; segati do tal; odbiti se od tal; tiščati napadalca k ~om; gledati v ~; ležati na ~eh; stopiti na ~; Struga se zajeda v ~; sestava tal; peščena ~; ravninska ~
2. poud.: zapustiti domača ~ |domovino|; življenje na tujih ~eh |v tujini|; publ. gibanja na univerzitetnih ~eh na univerzi; poud.: do tal porušiti |popolnoma|; do tal se priklanjati |zelo|; ~ mu gorijo pod nogami |Je v veliki stiski, nevarnosti|; izgubiti ~ pod nogami |ne biti prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

transcendentálen -lna -o (ȃ) ~o bivanje človeka nedoumljivo, nespoznavno
transcendentálni -a -o (ȃ) ~a filozofija; vera v ~e sile v nadnaravne, nadzemeljske sile
transcendentálno -ega s, pojm. (ȃ) vera v ~o v nadnaravno, nadzemeljsko
transcedentálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

urêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; urêjanje (é) koga/kaj ~ hudournike; ~ promet; ~ revijo; urejati koga/kaj v kaj ~ otroke v vrste; ~ pesmi v zbirko; urejati komu kaj ~ sinu stanovanje
urêjati se -am se (é) v kaj ~ ~ ~ vrste; Razmere se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

usmériti -im dov. usmérjen -a; usmérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ čoln proti pristanišču; usmeriti koga/kaj na koga/kaj ~ pozornost bralcev na družbeno dogajanje; usmeriti koga/kaj v kaj ~ učenca v študij matematike; usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu ~ ženske k javnemu delovanju
usmériti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) v kaj Kmetje so se usmerili v pitanje telet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

usmérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; usmérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ promet; ~ raketo; usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu ~ ljudi k športu; usmerjati koga/kaj v kaj ~ učence v študij jezikov
usmérjati se -am se (ẹ́) v kaj Podjetja se ~ajo v izvoz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ustrelíti -ím dov. ustrêli -íte; ustrélil -íla, -ít/-ìt, ustreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ jetnika kot talca; ~ medveda; ustreliti koga/kaj v kaj ~ begunca v nogo
ustrelíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; ustreliti se v kaj po nesreči se ustreliti v roko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvêsti uvêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) koga/kaj ~ novega delavca; publ. ~ spremembe spremeniti; uvesti koga/kaj v kaj ~ študenta v filozofijo; kem. ~ tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih
uvêsti se uvêdem se (é) v kaj ~ ~ ~ teorijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvrstíti -ím dov. uvŕstil -íla, nam. uvrstít/uvrstìt, uvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj v kaj ~ članek v revijo; ~ otroke v sprevod; ~ vprašanje na dnevni red; ~ žival med zveri
uvrstíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj ~ ~ ~ finale tekmovanja; ~ ~ na seznam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vbôsti vbôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj v kaj ~ šivanko v tkanino; redk. vbosti koga ~ napadalca z nožem zabosti; redk. vbosti koga v kaj ~ otroka v roko zbosti; vbosti komu/čemu kaj ~ sneženemu možu znamenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

včlenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; včlenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj v kaj ~ staro arhitekturo v novo; neobč. ~ ~ delo nove metode vključevati
včlenjeváti se -újem se (á ȃ) v kaj Vodnjak se dobro ~uje v park

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, vdŕgnjen -a; vdŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj v kaj ~ mazilo v kožo
vdŕgniti se -em se (ŕ ȓ) redk. v kaj Umazanija se ~e v tkanino se zaje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vgozdíti -ím in vgózditi -im dov. vgózdil -íla in vgózdil -a, nam. vgozdít/vgozdìt in vgózdit; vgozdênje in vgózdenje; drugo gl. gozditi (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj v kaj ~ klin v špranjo
vgozdíti se -ím se in vgózditi se -im se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) v kaj Konju se je vgozdil kamen v podkev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vklápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vklápljanje (á; ȃ) kaj ~ napravo; neobč. vklapljati kaj v kaj ~ anekdote v predavanje vključevati, vstavljati
vklápljati se -am se (á; ȃ) publ. skladati se, ujemati se: v kaj Dvorec se lepo ~a v pokrajino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vméšati tudi vmešáti -am dov. vméšanje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj v kaj ~ jajca v juho; poud. ~ soseda v sumljivo kupčijo |povzročiti, da postane soudeležen pri kupčiji|; ~ sladkor med moko
vméšati se tudi vmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) v kaj poud. ~ ~ ~ prepir |udeležiti se ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vplêsti vplêtem dov. vpletênje; drugo gl. plesti (é) koga/kaj v kaj ~ žico v ograjo; poud. ~ vojsko v zaroto |narediti, da je soudeležena|
vplêsti se vplêtem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeležiti se pogovora|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vplétanje (ẹ̑) koga/kaj v kaj ~ trak v lase; poud. ~ sodelavce v goljufijo |delati, da so soudeleženi|
vplétati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeleževati se pogovora|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vrtínec -nca m z -em (ȋ) ~ ga je potegnil v globino; lasni ~; vodni, zračni ~; ~i v žitu; sneženje v ~ih; poud. izginiti v vojnem ~u |v vojni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati|
vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vsípati -am tudi vsípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; vsípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj v kaj ~ žito v vreče
vsípati se -am se tudi vsípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) v kaj Pesek se ~a v čevlje; poud. Učenci so se vsipali iz šole |množično prihajali|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vstópati -am nedov. -ajóč, -áje; vstópanje (ọ́; ọ̑) ~ v dvorano drug za drugim; poud.: ~ v novo leto |ga začenjati|; ~ v vojno z nasprotnikom |začenjati vojno|; vstopati v kaj ~ ~ društva; dov. Z današnjim dnem ~am v klub

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zadírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadíranje (í ȋ; ȋ) kaj v kaj ~ nož v les
zadírati se -am se (í ȋ; ȋ) v kaj Trni so se mu zadirali v podplate

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zadréti -drèm in zadréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. zaderó, -ì -íte in -i -íte; zadŕl -a, -èt/-ét, zadŕt -a; zadŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj v koga/kaj ~ nož v les
zadréti se -drèm se in zadréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) v kaj Trn se mu je zadrl v peto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Pes je zagrebel kost; zagrebsti kaj v kaj ~ kostanj v žerjavico; poud. ~ obraz v dlani |skriti|
zagrêbsti se -grêbem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrizováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zagrizovánje; (-àt) (á ȗ) v koga/kaj Pes je zagrizoval v jermen
zagrizováti se -újem se (á ȗ) v kaj poud. Sveder se ~uje v beton |s težavo prodira|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., nam. zaprèst/zaprêst in zaprést/zaprèst; zapredênje in zaprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj Pajek je zapredel muho; poud. zapresti koga/kaj v kaj ~ soseda v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|; ~ sodelavca v sporno zadevo |spraviti|; Maček je glasno zapredel
zaprêsti se -prêdem se in zaprésti se -prédem se (é; ẹ́) poud. v kaj ~ ~ ~ žalost |prepustiti se, predati se žalosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaríniti -em dov. zarínjen -a; zarínjenje (í ȋ) kaj v kaj ~ kol v sneg; trdno ~ zapah
zaríniti se -em se (í ȋ) v kaj Krogle so se zarinile v steno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zarívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zarívanje (í) kaj v kaj ~ kole v sneg
zarívati se -am se (í) v kaj Deli granat so se zarivali v hišo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasadíti -ím dov. zasádil -íla, nam. zasadít/zasadìt; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ drevje; zasaditi kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; zasaditi kaj z/s čim ~ njivo s krompirjem
zasadíti se -ím se (í/ȋ í) v koga/kaj Kremplji roparice so se zasadili v žrtev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasájanje (á) kaj ~ trte; zasajati kaj v kaj ~ kole v tla; zasajati kaj z/s čim ~ njive s krompirjem
zasájati se -am se (á) v koga/kaj Nož se počasi ~a v les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasekávanje (ȃ) kaj ~ drevesa; zasekavati kaj v kaj ~ stopnice v hrib
zasekávati se -am se (ȃ) poud. zasekavati se v kaj Bliski se ~ajo v temo |se nenadoma pojavljajo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasvédrati -am dov. -an -ana; zasvédranje (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ les |zavrtati|; poud. ~ s prstom v zrak |spiralasto zavrtati|
zasvédrati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj Morski polž se ~a v skalo |se zavrta|; poud. Nad hišami se ~a dim |se zasuka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zavíti -víjem dov., nam. zavít/zavìt; zavítje; drugo gl. viti1 (í) ~ na križišču; Cesta večkrat ~e; Sirene so predirljivo zavile; zaviti kaj nekoliko ~ cev; ~ vrv okrog stebra; zaviti koga/kaj v kaj ~ darilo v celofan; ~ otroka v odejo; zaviti kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zaviti koga Zavilo ga je po trebuhu
zavíti se -víjem se (í) v kaj ~ ~ ~ odejo; poud. ~ ~ ~ žalost |postati žalosten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zazíbati tudi zazibáti -ljem in zazíbati tudi zazibáti -am in zazíbati -ljem in zazíbati -am dov. zazíbanje tudi zazibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) koga/kaj Veter je zazibal jambore; ~ otroka pozibati; zazibati koga v kaj ~ otroka v spanje; poud. Pesem jih je zazibala v spomine |je vzbudila spomine|
zazíbati se tudi zazibáti se -ljem se in zazíbati se tudi zazibáti se -am se in zazíbati se -ljem se in zazíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) ~ ~ pri hoji; poud. zazibati se v kaj ~ ~ ~ prijetne sanje |začeti sanjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zbôsti zbôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj v kaj Zdravnik ga je zbodel v prst; zbosti koga/kaj z/s čim ~ bolnika z iglo; ~ konja z ostrogo spodbosti; poud. Njihove besede so ga zbodle |prizadele, vznemirile|; brezos. Zbodlo ga je pri srcu
zbôsti se zbôdem se (ó) v kaj ~ ~ v prst; ~ ~ na kaktusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

združeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; združevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ parcele; ~ podjetja; ~ prijetno s koristnim; ~uje ju skrb za otroke povezuje; ~ knjige po avtorjih razvrščati združevati kaj v kaj ~ države v federacijo
združeváti se -újem se (á ȗ) v kaj Glasovi se ~ujejo v melodijo; združevati se z/s kom/čim Predmestna naselja se ~ujejo z mestom; politično se združevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

združíti in zdrúžiti -im tudi zdrúžiti -im dov., star. združívši; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ú) koga/kaj ~ več posestev; ~ prijetno s koristnim; Nesreča jih je združila povezala združiti kaj v kaj ~ samostojne obrate v enotno podjetje
združíti se in zdrúžiti se tudi zdrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) Banki sta se združili; združiti se proti komu/čemu ~ ~ ~ skupnemu sovražniku; združiti se v kaj Potoki se ~ijo v reko; združiti se z/s kom/čim Predmestne vasi so se združile z mestom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|
zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

alkôva -e ž (ȏ) imeti posteljo v ~i |v vdolbini v steni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

búhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búhanje (ú ȗ; ȗ) Ogenj ~a iz odprtine; poud. Topovi ~ajo |zamolklo streljajo|; star. buhati koga v kaj ~ sošolca v rebra suvati; poud. buhati v koga/kaj Veter ~a ~ obraz |se s silo zadeva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

cílj -a m s -em (ȋ) priti na ~; streljati v ~ v tarčo; življenjski ~; poud. v debati streljati mimo ~a |ne govoriti bistva|; kopati jarke ●v ~u izsuševanja terena zaradi izsuševanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

diskusíja -e ž (ȋ) sodelovati v ~i v razpravi, v razpravljanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

drégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ soseda; dregati koga v kaj Veje so ga dregale v obraz; dregati v koga/kaj z/s čim ~ ~ rov s palico; poud. ~ ~ koga z vprašanji |vsiljivo spraševati, ogovarjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

gòst gôsta m, člov., im. mn. gôstje tudi gôsti; v zvezi biti v gostéh (ȍ ó) imeti ~e; priti v ~e; publ. visoki ~ |državnik|
gôstja -e ž, člov. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

izúriti -im dov. izúrjen -a; izúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj za kaj ~ konja za jahanje; izuriti koga/kaj v čem ~ vojake v bojevanju; ~ pilote
izúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ mečevanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Katalónija -e ž, zem. i. (ọ́) |avtonomna pokrajina v Španiji|: v ~i
katalónski -a -o (ọ̑)
Katalónec -nca m s -em preb. i. (ọ̑) |pripadnik naroda, ki živi v Španiji in Franciji|
Katalónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Katalónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

katáster -tra m (á) zemljišča v ~u |v zemljiški knjigi|; gozdni ~ |uradni popis gozdov|; prakt.sp. iti na ~ v katastrski urad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

konfékcija -e ž, skup. (ẹ́) kupovati ~o |serijsko, industrijsko izdelana oblačila; serijsko izdelano pohištvo|; slabš. izvirne umetnine in ~ |neizvirna, shematična umetniška dela|; pojm. tehnologija ~e; števn., žarg. zaposlovanje delavk v ~ah v konfekcijskih podjetjih, v konfekcijskih trgovinah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kontákt -a m (ȃ) ~ med površinama stik, dotik; elektr. dober, slab ~; vklopiti ~ pri avtomobilu; imeti, navezati ~ s kom stike, zvezo; biti v ~u s kom v stiku, v zvezi; vtičnica z varnostnim ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kontrastírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrastíranje (ȋ)
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršem
ljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant
ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle
nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o
ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~
ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

našémiti -im dov. našémljen -a; našémljenje (ẹ́ ẹ̑) koga v koga/kaj ~ otroka v paža; slabš. Ne smeš tako ~ otroka |neprimerno, smešno obleči|
našémiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj ~ ~ ~ klovna; slabš. ~ ~ za ples |neprimerno, smešno se obleči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

navzkrížje -a s (ȋ) poud.: priti v ~ s kom |v nesoglasje, v spor|; ~ z zakonom |neskladje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pôkoj -ója in pokòj -ója tudi pokòj -ôja m s -em pojm., v pomenu 'stanje človeka po delovni dobi' mest. ed. pokóju (ó ọ́; ȍ ọ́; ȍ ó) profesor v ~u; knj. pog. iti v ~ upokojiti se; neobč.: ~ v gozdu mir; iskati ~ za svojo dušo mir; ver. Bog mu daj večni mir in ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

postrojíti -ím dov. postrôji -íte; postrójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; postrojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj voj. ~ četo za odhod |urediti, postaviti v postroj|; ~ obsojence k zidu → postaviti v vrsto
postrojíti se -ím se (í/ȋ í) voj. V kolono po eden postroji se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

potrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; potrjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ dokumente; dov. ~ujem, da sem pismo prejel; potrjevati koga v čem ~ preiskovalce v sumu
potrjeváti se -újem se (á ȗ) poud. v čem ~ ~ ~ športu |dokazovati svoje sposobnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

povléči -vléčem dov., nam. povléč/povlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ koga bliže, za seboj; ~ nit iz tkanine; povleči koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za nos |prevarati koga, ukaniti koga|; poud. povleči koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ prijatelja v slabo družbo |spraviti|; povleči za kaj ~ ~ vrv; povleči z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu
povléči se -vléčem se (ẹ́) Čete so se povlekle v ozadje → se umaknile

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prekvalificírati -am dov. -an -ana; prekvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ delavce; pravn. ~ kaznivo dejanje; prekvalificirati koga/kaj v koga/kaj ~ tehnika v optika
prekvalificírati se -am se (ȋ) v koga/kaj ~ ~ ~ optika; prekvalificirati se za koga/kaj ~ ~ ~ mehanika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preobláčiti -im nedov. -i -ite in -íte; -il -ila in -íla; -en -ena; preobláčenje (á) koga/kaj ~ otroka; ~ pernice; preoblačiti koga v koga/kaj ~ igralca v klovna
preobláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ uniformo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preobléči -obléčem dov. preobléčenje; drugo gl. obleči (ẹ́) koga/kaj ~ otroka; knj. pog. ~ posteljo zamenjati posteljnino; preobleči koga v koga/kaj ~ fanta v žensko; preobleči kaj z/s čim ~ stol z usnjem
preobléči se -obléčem se (ẹ́) hitro se preobleči; preobleči se v koga/kaj ~ ~ ~ klovna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rabokúp -a m, pojm. (ȗ) pravn.: dati v ~ v najem; v zakup

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

redúta -e ž (ȗ) plesati v ~i |v poslopju za ples|; pustna ~ |ples v maskah|; voj. streljati iz ~e |iz utrdbe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rezêrva -e ž (ȇ) imeti ~e goriva, živil zaloge; denarne ~e prihranki; imeti kaj v ~i, za ~o v zalogi, za zalogo; voj. četa v ~i |za bojno črto|; člov., šport. žarg. rezervni igralec; nečlov., neobč. sprejeti kaj z ~o s pomislekom, pridržkom; publ. ~e v gospodarstvu neizkoriščene možnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sedéti -ím nedov. sêdi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; sedênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ v gostilni; poud. ~ na zatožni klopi |biti obdolžen, obtožen česa|; publ.: ~ na sodu smodnika |biti v zelo nevarnem položaju|; ~ na ušesih |ne poslušati (pazljivo)|; poud. ~ ves dan pred televizorjem |preveč gledati televizijo|; žarg. ~ pet let |biti v zaporu|; um. žarg. sedeti komu ~ slikarju pozirati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sfêra -e ž (ȇ) površina ~e krogle; nebesna ~ nebesna obla, nebo; publ.: povzpeti se v ~o visokega meščanstva v svet, v plast; razdeliti svet na interesne ~e na vplivna področja; gospodarska, raziskovalna ~ gospodarsko, raziskovalno področje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ȋ) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje
síliti se -im se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

skôbec2 -bca m s -em (ó) ujeti se v ~ v skôpec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|; ~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|; šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|; poud. Cene so spet skočile |narastle|; poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|; poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

smér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) navpična ~; ~ hoje; leteti v ~i vzhod—zahod; prometni znak: obvezna ~; plezalna ~; študijska ~; razmišljati v to ~; publ. koraki v ~i izboljšanja odnosov → za izboljšanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

smísel -sla [-u̯] m (ȋ) spremeniti ~ stavka; ožji in širši ~ besede; kretnje z različnim ~om; iskati ~ življenja; ~ za glasbo; Nima ~a oporekati; ne imeti ~a za probleme mladine |razumevanja|; poud.: pisatelj v najboljšem ~u besede |pravi, resnični pisatelj|; brez ~a se je prepirati |nekoristno|; publ. v nekem ~u se strinjati nekako, do določene mere; urad. ravnati v ~u dogovora po dogovoru, v skladu z dogovorom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

specializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; specializíranje (ȋ) kaj za kaj ~ trgovine za prodajo strojev; neobč. ~ metulje v zbirki razvrščati, razporejati; zdrav. žarg. ~ kirurgijo specializirati se v kirurgiji
specializírati se -am se [ija] (ȋ) za kaj ~ ~ ~ polaganje ploščic; specializirati se v čem ~ ~ ~ jezikoslovju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

splòh2 poudar. člen. (ȍ) v vprašalnih odvisnikih Kako je to ~ mogoče; Kdo pa ste ~ vi; Ali ~ veste, kaj ste storili; v nikalnih stavkih Take pohvale ~ ne zasluži; Tega takrat ~ še ni bilo; V nesreči je bilo veliko mrtvih, da o ranjenih ~ ne govorimo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

spreobrníti in spreobŕniti -em dov. spreobrnjênje; drugo gl. obrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj Mati ga hoče ~; star. hoteti ~ svet spremeniti; spreobrniti koga/kaj k/h čemu ~ prebivalce h krščanski veri; spreobrniti koga/kaj v koga/kaj ~ ljudomrzneža v človekoljuba
spreobrníti se in spreobŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ver. v koga/kaj ~ ~ ~ kristjana; star. Vreme se bo spreobrnilo spremenilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

spúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spúščanje (ú) koga/kaj ~ zastor; ~ ljudi v dvorano; ~ tekočino v ozkem curku izpuščati; ~ zapornike iz ječe izpuščati
spúščati se -am se (ú) ~ ~ po stopnicah v klet; poud. Noč se ~a |Noči se|; poud. spuščati se v kaj ~ ~ ~ beg |začenjati bežati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

strínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strínjanje (í) neobč. kaj Vojaki ~ajo vrste strnjujejo; V sebi ~a moč in modrost združuje
strínjati se -am se (í) o kom/čem O tej stvari so se vsi strinjali; strinjati se v čem V vsem se ~ata; strinjati se z/s kom/čim popolnoma se strinjati s predsednikom; ~ ~ s predlogom; neobč. Posameznosti se ~ajo v celoto se združujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

šáh1 -a m, pojm. (ȃ) partija ~a; dvojni ~ |položaj v igri|; poud. imeti koga v ~u |onemogočati ga v samostojnem ukrepanju, odločanju|; števn. kupiti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

têsen -sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna; publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

utíriti -im dov. utírjen -a; utírjenje (í ȋ) kaj ~ iztirjene vozičke; ~ satelit v orbito; poud. utiriti kaj v kaj ~ prerekanje v ustvarjalen pogovor |usmeriti, spraviti|
utíriti se -im se (í ȋ) Satelit se je utiril v orbito

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

utoníti utónem dov.; drugo gl. toniti (í/ȋ ọ́) ~ v ribniku; poud. ~ v gozd, v gozdu |izginiti, izgubiti se|; poud. utoniti v kaj ~ ~ trden spanec |trdno zaspati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

utvára -e ž (ȃ) neobč. |neresnična predstava|; poud. živeti v ~i |v domišljiji, v zmoti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ novega delavca; ~ disciplino; uvajati koga/kaj v kaj ~ tečajnike v računalništvo
uvájati se -am se (á; ȃ) v kaj ~ ~ ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Valéncia -e [cija in sija] ž, zem. i. (ẹ̑) |avtonomna pokrajina v Španiji in glavno mesto v le-tej|: v ~i
valéncijski -a -o (ẹ̑)
Valéncijčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Valéncijčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vbádati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vbádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ iglo v platno; Čebele ~ajo želo v napadalca; redk. vbadati koga ~ bolnika v prst zbadati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vbíti vbíjem dov., nam. vbít/vbìt; vbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) redk. kaj v kaj ~ klin v skalo zabiti; poud. vbiti komu kaj ~ otroku strah |narediti, da ga je strah|; ~ učencu znanje v glavo |z vztrajnostjo ga naučiti|; Kar si ~e v glavo, doseže |za kar se odloči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

včlániti -im dov. včlánjen -a; včlánjenje (á ȃ; ȃ) koga/kaj v kaj ~ otroka v društvo
včlániti se -im se (á ȃ; ȃ) v kaj ~ ~ ~ društvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

včlanjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; včlanjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj v kaj ~ mladino v stranko
včlanjeváti se -újem se (á ȗ) v kaj ~ ~ ~ sindikat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

včléniti -im dov. včlénjen -a; včlénjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj v kaj ~ ~ verigo še nekaj obročkov; neobč. ~ priseljence v družbo vključiti
včléniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) v kaj neobč. ~ ~ ~ novo okolje vključiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vídeti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i; videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|
vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vključevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ naprave; Zakon ~uje tudi pravico do samoodločbe; vključevati koga/kaj v kaj ~ novince v delo
vključeváti se -újem se (á ȗ) v kaj ~ ~ ~ družbo vrstnikov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vkljúčiti -im dov. -en -ena, star. vključívši; vkljúčenje (ú ȗ) kaj ~ gramofon; vključiti koga/kaj v kaj ~ sodelavce v pogovor
vkljúčiti se -im se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vložíti -ím dov. vlôži -íte; vlóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ češnje; ~ pritožbo; vložiti kaj v kaj ~ postrvi v potok; vložiti v koga/kaj ~ ~ kmetijstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vnêsti vnêsem dov.; drugo gl. nesti (é) kaj v kaj ~ barvilo v snov; ~ številke v tabelo; ~ zmedo v promet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vpeljáti vpéljem tudi vpeljáti -ám dov. vpeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj v kaj ~ novega sodelavca v delo; ~ novo valuto
vpeljáti se vpéljem se tudi vpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) v kaj ~ ~ ~ obrt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vselíti vsélim dov.; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ družino v prazno stanovanje
vselíti se vsélim se (í/ȋ ẹ́) ~ ~ v prazno hišo; poud. vseliti se komu v kaj V srce se mu je vselil nemir |postal je nemiren|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

všólati -am dov. -an -ana; všólanje (ọ̑) šol. koga/kaj ~ otroke v drugem kraju |vpisati v šolo|; sosednje vasi ~ v osrednjo šolo v občini |vključiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vtihotápiti -im dov. vtihotápljen -a; vtihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ mamila; ~ nasprotnike v organizacijo
vtihotápiti se -im se (á ȃ) poud.: ~ ~ v hišo skozi okno |skrivaj, neopazno priti|; V knjigo se je vtihotapilo več napak |v njej je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zabádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ bucike v blazinico; poud. ~ oči v obiskovalca |ostro, strogo ga pogledovati|; zabadati kaj z/s čim ~ mehur z iglo
zabádati se -am se (ȃ) Trnje se mu je zabadalo v telo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|
zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|
zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zabôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj v jezi ~ soseda; zabosti kaj v koga/kaj ~ iglo v blazinico
zabôsti se -bôdem se (ó) Trn se mu je zabodel v prst

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrísti -grízem dov., nam. zagrìst/zagríst; zagrízenje; drugo gl. gristi (í) v koga/kaj ~ ~ ustnice; poud. ~ ~ sendvič |začeti jesti|
zagrísti se -grízem se (í) v kaj ~ ~ ~ kos mesa; poud.: Sveder se ~e v beton |s težavo prodre|; ~ ~ ~ učenje |prizadevno, vztrajno se začeti učiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrízniti -em dov. zagríznjen -a (í ȋ) v koga/kaj ~ ~ jabolko
zagrízniti se -em se (í ȋ) v kaj Pes se je zagriznil v kos mesa zagrizel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zahomotáti -ám dov. zahomotánje; drugo gl. homotati (á ȃ) poud. koga/kaj v kaj ~ otroka v odejo |zaviti, oviti|
zahomotáti se -ám se (á ȃ) poud. v kaj ~ ~ ~ mrežo |zaplesti se|; ~ ~ ~ plet |zaviti se, oviti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakúhati -am dov. -an -ana; zakúhanje (ú ȗ) kaj ~ rezance na, v juho; poud. ~ pretep |povzročiti|; poud. zakuhati komu kaj ~ sosedu neprijetnosti |povzročiti|; avt. žarg. Avto je zakuhal |tekočina v hladilniku je zavrela|; knj. pog., poud. ~ od hoje |postati razgret, rdeč v obraz|
zakúhati jo -am jo (ú ȗ) knj. pog., poud. komu |povzročiti komu kaj neprijetnega|
zakúhati se -am se (ú ȗ) poud. Utegne se zakuhati kaj neprijetnega |nastati, se razviti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zapísnica -e ž (ȋ) neobč. opombe v ~i v beležki, v beležnici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaplétanje (ẹ̑) koga/kaj ~ trakove; ~ zgodbo; poud. zapletati koga/kaj v kaj ~ sodelavce v neprijetnosti |spravljati|
zaplétati se -am se (ẹ̑) Niti se ~ajo; Razmere se čedalje bolj ~ajo; poud. zapletati se v kaj ~ ~ ~ težave |prihajati|; poud. zapletati se z/s kom Vse preveč se ~a s to žensko |začenja ljubezensko razmerje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaprédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaprédanje (ẹ́; ẹ̑) kaj Pajek ~a muho; poud. zapredati koga/kaj v kaj ~ obiskovalca v pogovor |začenjati se pogovarjati z njim|
zaprédati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ spomine |prepuščati se, predajati se spominom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaradi [poudarjeno zarádi] predl. z rod.
1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok
2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares|
3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene
4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatém in zatèm čas. prisl. (ẹ̑; ȅ) Močno se je zabliskalo. Hip ~ je počilo; v vezalnem priredju V tujini je najprej doštudiral, ~ pa se je zaposlil potem; neobč., v vezniški rabi Izvažali so vino, ~ orožje, volno in platno pa tudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatôlči -tôlčem [u̯č] dov. zatôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj v kaj ~ kamen v ilovico; ~ kol v zemljo zabiti; zatolči koga/kaj poud. ~ miš |z udarci ubiti|; knj. pog., poud. ~ mladega ustvarjalca |onemogočiti, uničiti|; zatolči po čem ~ ~ mizi; brezos., poud. zatolči komu V prsih mu je zatolklo |začelo močno biti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaverováti -újem in zavérovati -ujem dov. zaverovánje in zavérovanje; drugo gl. verovati (á ȗ; ẹ́) v koga/kaj Takoj ko je v kaj zaveroval, je že tudi podvomil
zaverováti se -újem se in zavérovati se -ujem se (á ȗ; ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zazibávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zazibávanje (ȃ) koga v kaj Vožnja z vlakom ga ~a v miren sen
zazibávati se -am se (ȃ) poud. v kaj ~ ~ ~ spomine |začeti se spominjati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zazírati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zazíranje (í ȋ; ȋ) neobč. pogledovati: ~ ~ v daljavo; poud. ~ ~ v prihodnost |(večkrat) si jo predstavljati|; zazirati se v koga/kaj Začudeno so se zazirali v nas

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

žèp žêpa m, mest. ed. žêpu tudi žépu (ȅ é)
1. vzeti ključe iz ~a; nositi denarnico v ~u; hoditi z rokami v ~ih; poud.: ustrezati ~u kupcev |kupni sposobnosti|; imeti plitev ~ |malo denarja|; obrniti vse ~e |natančno preiskati|; Izdelek polni ~e |prinaša zaslužek|; globoko seči v ~ |veliko plačati|; žarg. imeti diplomo v ~u |uspešno končati šolanje|; neknj. pog., slabš. držati roke v ~u |lenariti, ne delati|
2. ~ med skalami; voj. žarg. umakniti čete iz ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

análi -ov m mn. (ȃ) iskati podatke v ~ih v letopisu; poud. priti v ~e zgodovine |postati pomemben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Báskija -e ž, zem. i. (ȃ) |avtonomna pokrajina v Španiji|
báskovski -a -o (ȃ)
Básk -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik naroda, ki živi v Franciji in Španiji|
Báskinja -e ž, preb. i. (ȃ)
Báski -ov m mn., preb. i. (ȃ) |ljudstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

blókar -ja m z -em člov. (ọ̑) prakt.sp. stanovalec (v bloku)
blókarica -e ž, člov. (ọ̑) prakt.sp. stanovalka (v bloku)
blókarjev -a -o (ọ̑) prakt.sp.
blókaričin -a -o (ọ̑) prakt.sp.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

cáker (á) neknj. ljud., v zvezi hoditi v caker z/s kom imeti opravka s kom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

daljína -e ž, pojm. (í) skok v ~o; glasovi v ~i v daljavi; pesn. ~e morja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dímnica -e ž (ȋ) obesiti meso v ~o v prekajevalnico; ~ v kmečki hiši |stanovanjski prostor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dón1 -a m, člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem in španskem okolju|: ~ Lorenzo
dóna -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Luiza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

edícija -e ž (í) izdaja: kritična ~ besedila; iziti v bibliofilski ~i; iziti v ~i xy v založbi; pojm. omogočiti ~o knjige

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

etápa -e ž (ȃ) ~e družbenega razvoja razvojne stopnje; To je pomembna ~ v pesnikovem življenju obdobje, doba; prva ~ kolesarske dirke |prvi del, odsek tekmovalne poti|; delati po ~ah postopoma; komanda v ~i |v zaledju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

fónd -a m (ọ̑) dati denar v ~ za kaj v sklad; izposojevalnica z bogatim knjižnim ~om; publ. pomanjkanje posteljnega ~a v bolnišnici postelj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

hospitalizácija -e ž, pojm. (á) ~ bolnikov |zdravljenje v bolnišnici|; skrajšati dobo ~e |bivanja v bolnišnici|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

hríb -a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

húškniti -em dov. (ú ȗ) Ptica ~e z drevesa; poud.: ~ v hišo |hitro vstopiti|; Rdečica je hušknila v njen obraz |zardela je|; huškniti v kaj ~ ~ premrle roke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

investírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; investíranje (ȋ) vložiti, naložiti: kaj v kaj ~ denar v hišo; ~ v turizem; zgod. investirati koga ~ škofa umestiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

iskáti íščem nedov. íšči -te in íšči -íte, -óč, iskáje; -àl -ála, -àt, -án -ána; iskánje; (-àt) (á í) koga/kaj ~ denarnico, ponesrečenca; Kosilo hodijo iskat v menzo; Šel je iskat kruh |kupit|; poud. ~ dlako v jajcu |pretiravati v natančnosti|; publ. ~ zdravniško pomoč |iti k zdravniku|
iskáti se íščem se (á í) Vse življenje se je iskal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

izdiferencírati -am dov. -an -ana; izdiferencíranje (ȋ) |povzročiti razlike v čem|: kaj ~ študijske skupine
izdiferencírati se -am se (ȋ) |postati (v sebi) različen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

izoblikováti -újem dov. izoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa, načrt; Življenje ga je izoblikovalo
izoblikováti se -újem se (á ȗ) V tem času se je izoblikovala država; izoblikovati se v kaj Misel se je izoblikovala v sklep

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|
iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

jásli -i ž mn. (ȃ)
1. privezati vola k ~im; nametati seno v ~
2. dati otroka v ~ |v vzgojno-varstveni zavod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

jázbina -e in jazbína -e ž (ȃ; í) spustiti psa v ~o; slabš. stanovati v ~i |v slabem stanovanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kàkor kóli2 tudi kàkorkóli vez. zv. (ȁ ọ̑)
1. v oziralnih odvisnikih Pomagaj mu, ~ ~ moreš
2. v dopustnih odvisnikih ~ ~ je bilo spoznanje neprijetno, je bilo potrebno čeprav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kápati -am in kápati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč in -óč, -áje; -an -ana; kápanje (á ȃ; á ȃ) kaj ~ limonin sok v omako; poud.: Hruške ~ajo na tla |padajo|; ~ drug za drugim v sobo |v presledkih prihajati|; nevtr., brezos. Iz pipe je začelo ~; poud. Solze mu ~ajo po licih |tečejo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

katalóg -a m (ọ̑) ~ v knjižnici |seznam knjig|; prakt.sp. iti v ~ |v oddelek za katalogizacijo|; biblio. abecedni ~; ~ umetniških slik |seznam|; ~ s predgovorom |publikacija|; naročiti blago po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kólikanj vpraš. mer. prisl. zaim. (ọ̑)
1. ~ sem si prizadeval za to veliko
2. v vezniški rabi, v sorazmernostnih odvisnikih ~ bolj se trudi, tolikanj manj ji uspeva kolikor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kólikokrat vpraš. kratn. prisl. zaim. (ọ́) ~ si bil tam; tudi v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Povej, ~ že ponavljaš to vajo; poud. ~ sem mu že rekel, pa ne uboga |velikokrat|; Kdo ve ~ nam je že povedal to zgodbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

komisíja -e ž (ȋ) izpitna ~; zdrav. žarg. poslati bolnika na ~o na komisijski pregled; prakt.sp. kupiti v ~i v komisijski trgovini; publ. Kongres dela v ~ah |ločeno po skupinah, po tematiki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

konsolidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konsolidíranje (ȋ) utrditi, okrepiti: kaj ~ obrambne položaje; fin. ~ dolg |združiti več starih dolgov v enega|
konsolidírati se -am se (ȋ) Oblast se je konsolidirala se je utrdila; konsolidirati se v kaj ~ ~ ~ organsko celoto združiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kòš kôša m s -em mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) plesti ~; ~ listja; poud. ~ novic |veliko|; šport. metati na ~; rud. žarg. spustiti se v jamo v ~u v kletki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kôtel -tla [-u̯] m (ó) naliti vodo v ~; poud. Vas leži v ~u |v kotlini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kríž1 -a m s -em (í) postaviti ~; latinski ~; ~i v oknu; cestni ~; poud. ~ božji, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|; ver.: blagosloviti s ~em; narediti ~ prekrižati se; poud.: ~ imeti s kom |težave, trpljenje|; dopolniti šest ~ev |šestdeset let|; nevtr. bolečine v ~u |v predelu ob hrbtenici|; |igralna karta|; prakt.sp. rdeči ~ rešilni avtomobil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

krúšnica -e ž (ȗ) zaviti kruh v belo ~o |krpo|; dati kruh v ~o |v posodo|; nardp. |miza s koritom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kŕven -vna -o (ŕ; ȓ)
kŕvni -a -o (ŕ; ȓ) ~ madež; publ. ~ davek |življenja, izgubljena v vojni, v nesrečah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

kúrnik -a m (ȗ) nagnati kokoši v ~; slabš. stanovati v podstrešnem ~u |v tesnem prostoru|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

máhoma čas. prisl. (ȃ) neobč. ~ se je stemnilo v trenutku, v hipu; poud. ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

máškara -e ž, člov. (á) ~e hodijo po vasi; obleči se v ~o, za ~e; knj. pog. iti v ~e obleči se v maškaro; slabš. |neprimerno oblečen človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

mesijánstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ v delih Dostojevskega; izobr. verovati v ~ lastnega naroda v odrešenjsko poslanstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

mír1 -ú in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

mokrôta -e ž, snov. (ó) ~ v čevljih; poud.: ~ v aprilu |dež|; ~ v očeh |solze|; ~ v sodu |pijača|; pojm., star. vlažnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

mréžiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; mréženje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ okna; obrt. ~ prt
mréžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud. |obstajati v mrežasti obliki|: V dolini se je v razpokah mrežil ledenik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nabásati -bášem tudi nabásati -básam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; nabásanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ zvezke v torbo natlačiti; knj. pog. ~ puško napolniti, nabiti
nabásati se -bášem se tudi nabásati -básam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus natlačiti se, nagnesti se; knj. pog. nabasati se česa ~ ~ žgancev zelo se najesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

načêlo -a s (é) ravnati se po ~ih; v ~u se strinjati; slovarska ~a; ~ protislovja; razvrstiti po kronološkem ~u časovno; poud. To je že v ~u zgrešeno |povsem, v osnovi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nájti nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|
nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

namaškaráti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -àn -ána; (-àt) (á ȃ) poud. |obleči v maškaro|: koga ~ otroka
namaškaráti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ za pusta |obleči se v maškaro|; slabš. |smešno, neprimerno se obleči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

namérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; namérjanje (ẹ́) kaj ~ po dva metra žice; namerjati kaj proti komu/čemu ~ orožje proti sovražniku; namerjati kaj na koga/kaj ~ orožje na sovražnika namerjati kaj v koga/kaj ~ daljnogled v vrh
namérjati se -am se (ẹ́) star. ~ ~ (odpotovati) v tujino odpravljati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

natánko nač. prisl. (ȃ) ~ to je povedal |prav to|; ~ opoldne; poud.: potekati ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ~ razložiti, preračunati |v celoti, podrobno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nè in ne prir. vez. (ȅ) v vezalnem priredju, v nikalnih stavkih Nima očeta ~ matere; Ni pozdravil ~ odgovoril; Nisem je videl ~ slišal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

neváren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ hudodelec; ~ ovinek; smrtno ~; nevaren komu/čemu poud. moškim ~a ženska |spolno zelo privlačna|; nevaren za koga/kaj Škarje so ~e ~ otroke
nevárni -a -o (á) poud. biti v ~ih letih |v puberteti|
nevárno -ega s, pojm. (á) odkriti kaj ~ega
nevárnost -i ž, pojm. (á) rešiti koga iz ~i; siliti v ~; življenjska ~ smrtna nevarnost; ~ plazov; publ. Bolnik je zunaj ~i iz nevarnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

nótri mestov. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑) Zanimalo ga je, kaj je ~ v paketu; ostati ~ |ne priti ven, na prosto|; poud.: Tu ~ me boli |v prsih, pri srcu|; znajti se daleč ~ v gozdu |zelo daleč|; star. Volkovi so prihajali ~ iz kočevskih gozdov prav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

oáza -e ž (ȃ) palme v ~i (v zelenici); poud. ~ miru v mestu |področje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

obiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obiskovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prijatelje; neobč.: ~ gledališče hoditi v gledališče; Razred ~uje trideset učencev v razredu je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

oblíka -e ž (ȋ) kvadratna ~ predmeta; analiza ~e pesmi; biti po ~i podoben krogli; spomenik v ~i piramide; spremeniti ~o dela |način, metodo|; publ. pomoč v ~i denarja v denarju; filoz. |forma|; jezikosl. namenilnik in druge glagolske ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

obrámba -e ž, pojm. (ȃ) preiti iz ~e v napad; pripraviti se na ~o; vzeti koga v ~o |v varstvo, zaščito|; ~ resnice; ~ pred sodiščem |zagovor|; protiletalska ~; skup., pravn. žarg. upoštevati predlog ~e branilcev; šport. žarg. slaba igra ~e obrambnih igralcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

obràz -áza m (ȁ á) umiti si ~; udariti koga v ~; postarati se v ~; umazan po ~u; poud.: ~ se mu je razlezel v nasmeh |Nasmehnil se je|; biti jeznega ~a |izraza|; sprejeti koga s kislim ~om |nerazpoložen, nejevoljen|; iz avtobusa znan ~ |človek|; spremenjen ~ zemlje |videz|; vloga z neštetimi ~i |z veliko možnostmi izražanja|; njegov duhovni ~ |lik|; človek z dvema ~oma |dvoličen|; lagati v ~ |predrzno, nesramno|; slovstv.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

obsèg -éga m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ lipe; slovar srednjega ~a; geom. izračunati ~ pravokotnika; publ.: problem v svetovnem ~u v svetovnih razsežnostih; ~ izvoza narašča izvoz; Tovarna dela v skrčenem ~u z zmanjšano zmogljivostjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

okvír1 -a m (ȋ) zakoni kot pravni ~i za družbena gibanja; delovati v ~u predpisov; publ. veljavnost odloka v občinskem ~u v mejah občine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Osojáne -án ž mn., zem. i. (á ȃ) |kraj v Reziji|: v Osojàh
osôjski -a -o (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

osprédje -a s (ẹ̑) ~ stavbe; prebiti se v ~ naprej; knj. pog. riniti v ~ |hoteti biti prvi, upoštevan|, publ.: postavljati kaj v ~ dajati prednost, poudarjati; prihajati, stopati v ~ postajati pomemben, pereč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ozráčje -a s (ȃ) onesnaženost ~a; poud.: naelektreno ~ v dvorani |napeto vzdušje|; živeti v mirnem ~u |v miru|; publ. ugodno ~ za pogajanja razmere, okoliščine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

páca -e ž, snov. (á) neknj. ljud.: dati zajca v ~o v kvašo; imeti koga v ~i |pregovarjati ga; pogovarjati se o njem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pahníti in páhniti -em tudi páhniti -em dov. páhni -te in -íte tudi -i -ite; páhnil -íla tudi -il -ila, páhnit, páhnjen -a; páhnjenje; (páhnit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ napadalca po stopnicah; ~ knjigo od sebe; poud. pahniti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ dekle v obup |spraviti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

páriti1 -im nedov. -èč -éča; párjen -a; párjenje (á ȃ) kaj ~ krmo; teh. ~ tkanino
páriti se -im se (á ȃ) Seno se ~i v vročini; poud. ~ ~ v avtobusu |voziti se v vročem avtobusu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pekèl -klà tudi pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀) ver. priti v ~; pojm., poud. Njihovo življenje se je spremenilo v ~ |v veliko trpljenje, bolečino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

píka -e ž (í) rdeča ~ na koži; ruta s ~ami; napisati ~o na koncu povedi ‹.›; poud.: napraviti ~o na i |z majhnim, a pomembnim dejanjem končati zadevo|; imeti koga na ~i |imeti ga za predmet obtožb, šal|; šport. žarg. zmagati za tri ~e točke; v prislovni rabi do ~e je uganil |čisto vse|; v medmetni rabi Tako bo, kot pravim, pa ~; jezikosl. tri ~e |ločilo za izpust besedila, nedokončanost stavka ‹...›|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

planíti in plániti -em tudi plániti -em dov. pláni -te in -íte tudi -i -ite; plánil -íla tudi -il -ila, plánit; (plánit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ iz hiše, k oknu; poud. ~ v jok, v smeh |nenadoma zajokati, zasmejati se|; poud. planiti na koga/kaj ~ ~ fanta kot lev |napasti ga|; poud. planiti v koga/kaj Nenadoma je planil vanj veter |ga zadel|; poud. planiti po kom/čem ~ ~ nasprotniku |napasti ga|; ~ ~ jedi |začeti hlastno jesti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

plátno -a s, snov. (á) tkati ~; šotorsko ~; Knjiga je vezana v ~; slikati na ~; poud. imeti škarje in ~ v rokah |imeti moč, oblast odločati o čem|; števn., žarg.: kupiti slikarjeva ~a |slike|; dogajanja na filmskem ~u |v filmski umetnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

plús1 -a m (ȗ) napisati ~ ‹+› med številki; žarg.: pretehtati ~e in minuse |dobre in slabe strani|; šteti komu kaj v ~ v dobro; ~ v bilanci presežek, dobiček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

podpóra -e ž (ọ̑) dobivati ~o; lesene ~e v rudniku; pojm. naprave za ~o; biti komu v ~o v oporo; publ. uživati ~o ljudstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

poglèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kratek ~; hladen, lep ~; ~ v globino; poud.: ~ v preteklost |raziskovanje preteklosti|; skriti se radovednim ~om |ljudem|; požirati koga s ~om |poželjivo ogledovati|
2. Z vrha se jim je odpiral lep ~ |razgled|; poud. Kamor nese ~, so polja |vsenaokrog|
3. imeti različne ~e na kaj; Njegov ~ na življenje je optimističen
4. V tem ~u se prav nič ne razlikujeta glede tega; V estetskem ~u je knjiga zanimiva estetsko; na ~ prisoditi komu kaj po zunanjem videzu; na ~ preprosta stvar na videz; poud.: prikupiti se komu na prvi ~ |ob prvem srečanju|; ljubezen na prvi ~ |ob prvem srečanju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pomériti -im dov. pomérjen -a; pomérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ dolžino obleke; pomeriti komu kaj ~ deklici obleko; šalj. ~ otroku hlače |natepsti ga|; ~ v tarčo
pomériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud. z/s kom v čem ~ ~ s sošolci v plavanju |tekmovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

porívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; porívanje (í) koga/kaj ~ čoln v morje; knj. pog. porivati koga v kaj Razmere ga ~ajo v pasivnost spravljajo; porivati komu kaj knj. pog. ~ kupcem pokvarjena živila prodajati, ponujati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

póstelja -e ž (ọ́) uleči se na, v ~o; otroška ~; knj. pog. cena za ~o v hotelu |za prenočevanje, prenočišče|; prakt.sp. preobleči ~o zamenjati posteljno perilo; omilj. Otrok moči ~o |opravlja malo potrebo v posteljo|; poud. Bolezen ga je prikovala na ~o |zaradi bolezni mora ležati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodo
potápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

potísniti -em dov. potísnjen -a; potísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ prišleca skozi vrata; potisniti komu kaj ~ prosilcu denar v roko; poud. potisniti koga v kaj ~ mater v osamljenost |spraviti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

potláčiti -im in potlačíti in potláčiti -im dov. potláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ šop trave v odprtino; knj. pog. potlačiti koga v kaj ~ govornika v neprijeten položaj spraviti; poud. Neuspeh ga je potlačil |potrl|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

potrdíti in potŕditi -im dov. potŕjen -a; potŕjenje; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ izjavo; ~ nabornika; potrditi koga/kaj za koga/kaj ~ knjigo za uporabo v šoli; potrditi koga v čem ~ detektiva v sumu; potrditi kaj z/s čim ~ veljavnost trditve s poskusom
potrdíti se in potŕditi se -im se (í/ȋ/ŕ ŕ) publ. Nova politična usmeritev naj se sama ~i |naj dokaže upravičenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

predlágati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predláganje (ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju izlet; predlagati koga/kaj v kaj ~ kandidata v izvolitev; predlagati koga/kaj za koga/kaj ~ pesnika za nagrado; nedov. redno ~ račune v pregled

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prefékt -a m, člov. (ẹ̑) |najvišji upravni uradnik|; zastar. vzgojitelj (v internatu)
prefékta -e ž, člov. (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|
prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prepésniti -im dov. prepésnjen -a; prepésnjenje (ẹ̑) kaj ~ ljudske pesmi; prepesniti kaj v kaj ~ sonet v štirivrstičnico; poud. ~ dramo v filmski jezik |preoblikovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

preskočíti -skóčim dov. preskóčen -a; preskóčenje; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ jarek; ~ osebo iz seznama; preskočiti na kaj ~ v pogovoru na drugo temo; poud. preskočiti v kaj ~ ~ drugo stranko |prestopiti|
preskočíti se -im se (í/ȋ ọ̑) V travi se je preskočila kobilica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prestáviti -im dov. prestávljen -a (á ȃ) koga/kaj ~ mizo; ~ odkritje spomenika; ~ učitelja; star. prestaviti kaj v kaj ~ roman v francoščino prevesti; ~ v drugo prestavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prevréči -vŕžem dov. prevŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) neobč. koga/kaj ~ sošolca v sneg prevrniti; ~ ponesrečenca na bok obrniti; redk. ~ vse stanovanje preiskati, pregledati; redk. prevreči kaj na koga/kaj ~ skrbi na druge preložiti
prevréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) neobč. ~ ~ na postelji obrniti se; neobč. prevreči se v kaj Smeh se je prevrgel v jok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pristán -a m (ȃ) neobč. zapluti v ~ v pristanišče; poud. zajadrati v zakonski ~ |poročiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

pristének -nka m (ẹ̑) imeti posteljo v ~u; neobč. miza s stoli v ~u v niši

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prodréti -drèm dov. -ì -íte; prodŕl -a, -èt/-ét; prodŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) ~ do dna jame; šport. ~ do gola; ~ na površje; ~ v les; poud. prodreti do koga/česa ~ ~ bistva zadeve |spoznati bistvo|; prodreti v koga/kaj Konica noža ni prodrla v les; poud. ~ ~ zakone življenja |spoznati zakone|; poud. prodreti z/s čim ~ z novim načrtom |uveljaviti se, uspeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

prográm -a m (ȃ) uresničiti ~; uvrstiti predstavo v ~; vzeti, umakniti predstavo s ~a; radijski ~; rač. naložiti ~; knj. pog. imeti kaj v ~u v načrtu, nameravati kaj delati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

proti [poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško
2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni
3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni
4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji
5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti
6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira|
próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

razcvèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ tulipanov; poud.: ~ gospodarstva |uspešnost|; Vrt je v ~u |Vse v vrtu cveti|; biti v polnem ~u |biti lep, mlad|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

razgrajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razgrajevánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj kem. ~ velike molekule v manjše; neobč. Toplota ~uje vitamine uničuje
razgrajeváti se -újem se (á ȗ) neobč. Hrana se v želodcu ~uje se razkraja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

razvíti -víjem dov., nam. razvít/razvìt; razvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ film; ~ klobčič; publ. ~ veliko hitrost doseči
razvíti se -víjem se (í) Iz bube se je razvil metulj; voj. ~ ~ v kolono |razporediti se|; razviti se v koga/kaj Fant se je razvil v moža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rèintegrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; rèintegríranje (ȅȋ) koga/kaj ~ podjetji ponovno združiti; publ. ~ invalida |ponovno ga vključiti v družbo|
rèintegrírati se -am se (ȅȋ) publ. v kaj ~ ~ ~ svetovni sistem ponovno se vključiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rèp rêpa tudi rép -a m (ȅ é; ẹ́) žival z dolgim ~om; ~ letala, kolone; prakt.sp. lasje, počesani v ~; poud.: stisniti ~ med noge |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; ponev z dolgim ~om |ročajem|; čakati v ~u |v dolgi vrsti|; hoditi na ~u |za skupino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

resigníran -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ človek |obupan, vdan v usodo|
resigníranost -i ž, pojm. (ȋ) |obup, vdanost v usodo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rók2 -a in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́) držati se ~ov; podaljšati ~ do septembra, za mesec dni; odplačevati posojilo na kratek ~; plačati ob, v ~u; v ~u štirinajstih dni v štirinajstih dneh; plačilni ~; vojaški ~; redni ~ za vpis; ~ trajanja, uporabnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

rondó -ja m z -em (ọ̑) park z velikimi ~i; sonatni ~; zapeljati v ~ ‹v krožišče›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

senjór -ja m s -em člov. (ọ̑) |gospod v španskem okolju|: ~ Lopez
senjóra -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v španskem okolju|: ~ Dolores
senjórjev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sestàv -áva [sə in se] m (ȁ á) |sistem|: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; moderni ~i pohištva; ~ utrdb; izločiti motorizirano četo iz ~a; spadati v ~ zavoda; publ.: udeležiti se konference v celotnem ~u v celoti, polnoštevilno; zamenjati vodstveni ~ vodstvo, vodilne delavce; pojm. ~ železniških vagonov; ugotavljati ~ krvi sestavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sinjór -ja m s -em člov. (ọ̑) |gospod v italijanskem okolju|: ~ Rossi
sinjóra -e ž, člov. (ọ̑) |gospa v italijanskem okolju|: ~ Carla
sinjórjev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

skákati in skakáti skáčem nedov. skáči -te tudi skákaj -te tudi -ájte, skakajóč, skakáje; skákal -ála, skákat; skákanje in skakánje; (skákat) (á/ȃ á) ~ po eni nogi; šport.: ~ čez konja; ~ v višino; ~ ob palici; poud. ~ od urada do urada |hoditi|; poud. skakati na koga/kaj Kričali in skakali so nanj |ga napadali|; poud. skakati v koga/kaj Pes je skakal v tujca |se je zaganjal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sklàd skláda m (ȁ á)
1. ~i papirja; ~ premoga; kmet. cepljenje v ~; poud. mogočni gorski ~i |gore|;
2. ~ za obnovo in razvoj; nagrada Prešernovega ~a; ~ skupne porabe;
3. biti v ~u z načeli; spraviti nove predpise v ~ z zakoni; publ. ravnati v ~u z navodili po navodilih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Slovénika -e ž, zem. i. (ẹ́) |cesta v smeri Šentilj—Ljubljana—Ankaran|: peljati se po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

slovó -ésa s, pojm. (ọ̑ ẹ́; ọ̑ ẹ̑) ~ od domačih; dati roko v ~; molk ob ~esu, pri ~esu; poud.: ~ od mladosti |prenehanje, konec mladosti|; dati ~ kajenju |odvaditi se kajenja|; spregovoriti v zadnje ~ |ob pogrebu|; star.: vzeti ~ od koga posloviti se; dati roko k ~esu v slovo, za slovo; knj. pog. priti po ~ se poslovit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

smét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ v očesu; mn., snov. odvoz ~i; prakt.sp. vreči kaj v ~i |v posodo, na prostor za smeti|; člov., slabš. Ta ~ se jim posmehuje |malopridni človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sôlza -e tudi sôlza -é [u̯z] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) brisati si ~e; poud.: ~e privrejo v oči |se pokažejo v očeh|; potoki solz |zelo veliko|; biti ganjen do solz |zelo, močno|; ~e sreče |jok|; neobč. kaniti ~o žganja v čaj |zelo malo|; poud.: prelivati ~e |jokati, žalovati|; pretakati krokodilje ~e |kazati nepristno žalost|; To niso mačje ~e |ni majhna, nepomembna stvar|; neobč. oblačilo z briljantnimi ~ami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

sónce -a s (ọ̑)
1. ~ sije; gledati v ~; obračati se za ~em; toplo, žareče ~; pesn. rumeno, zlato ~; lepa kot ~; neknj. pog. ~ gre gor vzhaja; poud. ~ se poslavlja |zahaja|
2. pojm. Pozimi je malo ~a; od ~a razgret kamen; soba z veliko ~a; stopiti na ~; ležati na ~u; hoditi po ~u; poud.: Vsa hiša je v ~u |osončena|; vstajati pred ~em, s ~em |zelo zgodaj|
3. vznes. živeti pod svobodnim ~em |v svobodi|; poud.: najsrečnejši otrok pod ~em |na svetu|; Srce si želi ~a |sreče, veselja|; ~ sreče; nestrok. višinsko ~ |strok. kremenova svetilka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

soród (ọ̑) v zvezi biti v sorodu z/s kom ~ ~ ~ z županom, s Kovačevimi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

spádati -am nedov. -ajóč; spádanje (á ȃ; ȃ) k/h komu/čemu Kit ~a k sesalcem; spadati med koga/kaj Pesnik ~a ~ realiste; Knjige ~ajo na polico; On ne ~a v našo družbo; prakt.sp. Ob tej uri ~a otrok v posteljo bi moral biti v postelji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

srédi2 nepravi predl. z rod. (ẹ́)
1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega|
2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini|
3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stláčiti -im in stlačíti in stláčiti -im dov. stláčenje; drugo gl. tlačiti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ glino z nogami; ~ obleko v nahrbtnik; poud. stlačiti koga ~ roparja v zapor |zapreti|; ~ vse obiskovalce v eno sobo |spraviti|
stláčiti se -im se in stlačíti se in stláčiti se -im se (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) poud. Vsi so se stlačili v dvorano |se spravili, prišli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

stópati1 -am nedov. -ajóč, -áje; stópanje (ọ̑; ọ́) previdno ~; ~ k partizanom, °v partizane; nepremišljeno ~ v zakon se poročati; publ.: Ti problemi ~ajo v ospredje postajajo pomembni, pereči; ~ v gladovne stavke začenjati gladovne stavke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|
svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|
svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

ščípati -am tudi ščípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ščípanje tudi ščipánje (í; í) koga/kaj v kaj ~ sošolca v roko; poud. Mraz jih ~a v lica |povzroča mrzel, neprijeten občutek|; ~ poganjke; brezos. ~a ga po trebuhu; ščipati komu/čemu kaj ~ pujskom parklje
ščípati se -am se tudi ščípati se -ljem se (í; í) Otroci se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

šír -i ž, pojm. (ȋ) star.: izkopati jamo štiri sežnje v ~ v širino; raziti se v ~ in dalj na vse strani

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

šôpoma primer. prisl. (ó; ȏ) neobč. ~ izpuljeni lasje v šopu; rasti ~ v šopih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tír -a m (ȋ) proga z dvema ~oma; vlak na drugem ~u; karnise z drsnimi ~i; ~i planetov; redk. ~i kolovoza kolesnice; publ. Promet je s ~ov prešel na ceste z železnice; poud.: Življenje se vrača v normalni ~ |postaja mirno|; postaviti koga na stranski ~ |odvzeti mu vodilno vlogo|; vživeti se v vsakdanji ~ življenja |v vsakdanje življenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

toníti tónem nedov. tôni -íte, -èč -éča; tônil -íla; tónjenje; (tônit) (í/ȋ ọ́) Kamen hitro ~e; poud. toniti v kaj ~ ~ spanec |prehajati v speče stanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

triviálka -e [ija] ž (ȃ) |v stari Avstriji šola v manjših krajih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

trobíti in tróbiti -im nedov. tróbi -te in -íte, -èč -éča; tróbil -íla, tróbit, tróbljen -a; tróbljenje; (tróbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) naučiti se ~; Lovec ~i; trobiti kaj Trobentač ~i zbor; slabš. ~ laži |glasno širiti|; trobiti na kaj ~ ~ rog, trobento; trobiti v kaj ~ ~ rog; poud. ~ ~ isti rog z drugimi |v vsem jim pritrjevati|; trobiti komu/čemu ~ nasproti vozečim avtomobilom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

tropízem -zma m, pojm. (í) biol. |rast v smeri dražljaja ali v nasprotni smeri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

udínjati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udínjanje (í) koga ~ nove hlapce |jemati v službo|; udinjati koga za kaj ~ otroke za pastirje |dajati v službo|
udínjati se -am se (í) ~ ~ pri kmetih; udinjati se za koga/kaj ~ ~ ~ domačega učitelja; slabš. udinjati se komu/čemu ~ ~ politiki |služiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

úlica -e ž (ú) prečkati ~o; biti iz iste ~e; stanovati na Florjanski ~i, v Čopovi ~i številka 5 ‹ul. 5›; znanec z ~e; poud.: Vsa ~ se je zbrala |stanovalci|; zaiti v slepo ~o |v zelo neprijeten, brezizhoden položaj|; slabš. nasilje ~e |neozaveščenih, nekulturnih ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

upériti -im dov. upérjen -a; upérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj obrt. ~ kolo; uperiti kaj proti komu/čemu neobč. ~ daljnogled proti goram naravnati, usmeriti; poud. ~ protest proti krivici |protestirati proti krivici|; uperiti kaj v koga/kaj ~ puško v nasprotnika; neobč. ~ vse svoje sile v zmago usmeriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

usmetíščiti -im dov. -en -ena; usmetíščenje (í ȋ) prilož. zavreči, vreči v smeti, v koš

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

utápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utápljanje (á; ȃ) koga/kaj ~ mladiče; poud. ~ žalost v pijači |s pitjem delati, da preneha obstajati|
utápljati se -am se (á; ȃ) Kopalec se je utapljal; poud. utapljati se v čem Mesto se ~a v smeteh |je zelo nasmeteno|; ~ ~ ~ skrbeh |imeti veliko skrbi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal
uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvézati in uvezáti uvéžem dov. uvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj v kaj ~ deblo v sredo splava; ~ knjigo v platnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvŕščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uvŕščanje (ŕ) koga/kaj v kaj ~ ljudi v skupine; ~ v jedilnik dovolj zelenjave
uvŕščati se -am se (ŕ) ~ ~ med kandidate

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

uvŕtati -am dov. -an -ana; uvŕtanje (ŕ; ȓ) redk. kaj ~ predor v skale izvrtati
uvŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v kaj Ličinke se ~ajo v les

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

várstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ otroka; vzeti koga pod svoje ~, v svoje ~; zdravstveno ~; spomeniško ~; poud. zateči se v ~ trdnjave |v trdnjavo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vbíjanje (í) redk. kaj v kaj ~ zagozde v bruna zabijati; poud. vbijati komu kaj ~ podrejenim pokorščino |s strogostjo dosegati|; ~ učencem v glavo matematiko |vztrajno jih učiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vdelávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vdelávanje (ȃ) kaj v kaj ~ okrasje v glino; redk. z mešanjem ~ jajca v testo vmešavati; ~ intarzije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vdéti vdénem dov. vdétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) kaj ~ sukanec; vdeti kaj v kaj ~ uhan v uho; redk. ~ list v pisalni stroj vložiti, vstaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

velikán -a m, člov. (ȃ) ~ s palčki; poud.: zrasti v pravega ~a |v velikega, močnega človeka|; ~i slovenske kulture |pomembni kulturni delavci|; živ., poud. vodstvo industrijskega ~a |velikega podjetja|
velikánka -e ž, člov. (ȃ) poud. ~ v razredu |največje dekle|; nečlov. kača ~; publ. velika (smučarska) skakalnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

víno -a s, snov. (í) piti ~; namizna ~a; ~ z geografskim poreklom; poud.: ~ mu je stopilo v glavo |Opil se je|; naliti si čistega ~a |povedati resnico brez olepšavanja|; iskati tolažbo v ~u |v čezmernem pitju|; utopiti žalost z ~om |s pitjem|; pesn. ~ ljubezni |opojnost, omama|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vís -- m (ȋ) neknj. ljud. roke v ~ kvišku; star. meriti v ~ dva metra v višino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vkleníti vklénem dov. vklêni -íte; vklênil -íla, vklênit, vklénjen -a; (vklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ aretiranca; Led je vklenil ladjo; vkleniti koga/kaj v kaj ~ roke v lisice; poud. ~ mladostnika v odvisnost od mamil |narediti ga odvisnega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vkováti vkújem dov., nam. vkovàt; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj v koga/kaj ~ grb v kovanec; poud.: ~ strah v ljudi |narediti, da jih je zelo strah|; Led je vkoval ladjo |vklenil|; ~ obsojenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vlíti vlíjem dov., nam. vlít/vlìt; vlítje; drugo gl. liti (í) kaj v koga/kaj ~ mleko v lonec; poud. ~ občutja v besede |izraziti občutja z besedami|; poud. ~ pijačo vase |hitro popiti|; ~ alkohol na rano; poud. vliti komu kaj ~ tekmovalcu pogum |opogumiti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vnášanje (ȃ) kaj v kaj ~ barvilo v premaz; ~ podatke v tabelo; ~ zmedo med ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vodoobstójen -jna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) nestrok. |strok. obstojen v vodi|
vodoobstójni -a -o (ọ́) ~ svinčnik
vodoobstójnost -i ž, pojm. (ọ́) nestrok. |strok. obstojnost v vodi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vpeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj v kaj ~ mlade v družbo; ~ elastiko v pas napeljevati; ~ nove metode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vpréči vpréžem dov. vprézi -te/-íte; vprégel -gla, vpréč/vprèč, vpréžen -a; vpréženje; (vpréč/vprèč) (ẹ́) koga/kaj v kaj ~ konja v voz; poud. ~ sina v politiko |vključiti|; ~ voz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vprégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vpréganje (ẹ́; ẹ̑) koga/kaj v kaj ~ konja v voz; poud. ~ otroke v delo |vključevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vráščati se -am se nedov. -ajóč se -áje se; vráščanje (á) v kaj Noht se ~a v meso; poud. Stavbe se lepo ~ajo v okolje |prilagajajo okolju|; Presajene rastline se dobro ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vŕsta -e ž (ŕ) postaviti se v ~o; stati v ~i; razmik med ~ami; ~ potresnih sunkov; nemiri v študentskih ~ah; rastlinske ~e; jezikosl. besedilne, glagolske ~e; priti na ~o; biti na ~i; poud. v prvi ~i graditi šole |pred vsem drugim|
po vŕsti prisl. zv. (ŕ)
1. nač. klicati udeležence ~ ~
2. mer., poud. Vse ~ ~ je izmišljeno |popolnoma vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vsadíti -ím dov. vsádil -íla, nam. vsadít/vsadìt; vsajênje; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ oljko; ~ preklo v zemljo
vsadíti se -ím se (í/ȋ í) poud. komu v kaj Misel se mu je vsadila v glavo |trajno je mislil na kaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zabúljiti -im dov. -il -ila tudi -íla; zabúljenje (ú ȗ) ~ predse; zabuljiti kaj v koga/kaj Zabuljil je oči vanjo
zabúljiti se -im se (ú ȗ) v koga/kaj poud. ~ ~ ~ knjigo |začeti brati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

začŕtati -am dov. -an -ana; začŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj ~ s palico krog v pesek zarisati; ~ smer na zemljevidu; publ. ~ smernice določiti, izoblikovati
začŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. V daljavi so se začrtale gore |so se pokazale v obrisih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zadôlbsti -dôlbem [u̯b] dov. zadôlbenje; drugo gl. dolbsti (ó) ~ v skalo |začeti dolbsti|; neobč. zadôlbsti kaj ~ napis izdolbsti
zadôlbsti se -dôlbem se [u̯b] (ó) v kaj neobč. Črv se ~e v les zarije; poud. ~ ~ ~ učenje |prizadevno se učiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. zaženó; zagnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ bombo; poud. ~ ves denar |zapraviti|; ~ motor; ~ živino v hlev; zagnati komu kaj ~ sošolcu kamen v glavo
zagnáti se -žênem se (á é) Pes se je zagnal proti tujcu; poud. zagnati se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se ga lotiti|; ~ ~ ~ politične nasprotnike |napasti jih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrébati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagrébanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj Pes ~a kost; zagrebati kaj v kaj ~ krompir v zemljo; poud. ~ roke v lase |dajati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zagrníti in zagŕniti -em dov. zagŕnjen -a; zagŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ okno; ~ ponesrečenca; poud. Molk ~e vas |V vasi vse utihne|; zagrniti kaj z/s čim ~ seme s prstjo
zagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zajédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zajédanje (ẹ́) koga/kaj Ta rastlina ~a drevesa; poud. ~ starše |živeti na njihov račun|
zajédati se -am se (ẹ́) v kaj Črv se ~a v sadež; Hudournik se ~a v pobočje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zajésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. zajésta; 2. os. mn. zajéste, 3. os. mn. zajedó tudi zajêjo, nam. zajést/zajèst, zajéden -a; zajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. koga/kaj ~ ves denar |porabiti za jedačo, hrano|; Sin ga bo zajedel |mu bo porabil vse premoženje za jedačo, hrano|
zajésti se -jém se (ẹ́) v kaj Črv se je zajedel v jabolko; Kislina se je zajedla v kožo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico
zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakljúvati -am in zakljúvati -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in zakljuváti -kljújem dov., nam. zakljúvat tudi zakljuvàt; zakljúvanje in zakljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) v kaj Kokoši ~ajo ~ zrnje; zakljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. zakljuvati komu V duši mu je zakljuval dvom |ga vznemiril|; brezos. V glavi mi je zakljuvalo |sem začutil ostro bolečino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zakríti -kríjem dov., nam. zakrít/zakrìt; zakrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ napadenega s svojim telesom; ~ vhod z zaveso; zakriti kaj v kaj ~ obraz v blazino skriti; zakriti komu kaj ~ bližnjim resnico
zakríti se -kríjem se (í ȋ) star. Veverica se ~e v votlino se skrije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zamíkati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ hiše pri gradnji
zamíkati se -am se (í ȋ; ȋ) neobč. za kaj ~ ~ ~ grmovje skrivati se, umikati se; poud. zamikati se v koga/kaj ~ ~ ~ čas mladosti |razmišljajoč se vračati v mladost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zamrgoléti -ím dov. zamrgolênje; drugo gl. mrgoleti (ẹ́ í) Mravlje so zamrgolele po mravljišču; poud., s smiselnim osebkom zamrgoleti koga/česa Na ulicah je zamrgolelo ljudi |Ljudje so se pojavili v velikem številu|; zamrgoleti od koga/česa Planine so zamrgolele od planincev |V planine je prišlo veliko planincev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zapeljáti -péljem tudi zapeljáti -ám dov. zapeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ avto v garažo; Slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga k/h čemu ~ sošolca h kraji; zapeljati koga na kaj ~ napadalca na napačno sled; zapeljati koga v kaj ~ človeka v zločin; ~ s ceste
zapeljáti se -péljem se tudi zapeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z avtom na morje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasánjan -a -o; bolj ~ (á) poud. ~ fant |zamišljen, duševno odsoten|; neobč. zasanjan v kaj ~ ~ prihodnost |v mislih si ustvarjati prihodnost|
zasánjanost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasánjati -am dov. -an -ana; zasánjanje (á) uleči se in ~; poud. zasanjati kaj Življenje je zasanjal drugače |si je zamislil|
zasánjati se -am se (á) poud. ~ ~ ob poslušanju glasbe |zamisliti se, postati duševno odsoten|; poud. zasanjati se v kaj ~ ~ ~ drugo življenje |v mislih si ustvariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zasrepéti -ím dov. zasrepênje; drugo gl. srepeti (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ nasprotnika; zasrepeti po kom/čem ~ ~ ljudeh
zasrepéti se -ím se (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ ~ fotografijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatêpsti -têpem dov.; drugo gl. tepsti (é) star. kaj Toča ~e zemljo zbije; redk. zatepsti kaj v kaj ~ sladkor v beljakov sneg vtepsti
zatêpsti se -têpem se (é) star. ~ ~ s prijateljem v krčmo potepajoč se, pohajkujoč zaiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatíkanje (ȋ) kaj za kaj ~ razglednice za okvir slike; zatikati komu kaj v kaj ~ svatom nageljne v gumbnice; ~ zastavice v sneg
zatíkati se -am se (ȋ) Ključ se ~a; poud. Odplačevanje dolga se ~a |ni redno|; brezos. zatikati se komu Govorniku se je zatikalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zatíšje -a s, pojm. (ȋ) ~ pred viharjem; rast rastlin v ~u; poud. umakniti se v domače ~ |v mirno, varno okolje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zaúpati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaúpanje (ȗ) komu/čemu Njemu lahko ~amo; zaupati v koga/kaj ~ ~ brata; preveč ~ ~ razum; dov. zaupati komu/čemu kaj ~ prijatelju skrivnost; poud. ~ dnevniku svoje misli |zapisati jih v dnevnik|
zaúpati se -am se (ȗ) komu/čemu ~ ~ očetu; poud. ~ ~ rokam kirurga |prepustiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zavozláti -ám dov. zavozlánje; drugo gl. vozlati (á ȃ) kaj ~ vrv; poud. ~ zgodbo |zaplesti|
zavozláti se -ám se (á ȃ) Niti so se zavozlale; poud. Razmerja med njimi so se zavozlala |se zapletla|; poud. zavozlati se v kaj ~ ~ ~ neprijetnosti |zaplesti se|; poud. zavozlati se z/s kom ~ ~ s sosedo |zaplesti se v ljubezensko razmerje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zazréti -zrèm dov., nam. zazrèt/zazrét; zazŕtje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj že od daleč ~ obiskovalca zagledati, uzreti; neobč. zazreti v koga/kaj ~ ~ sosedin obraz zagledati se, zazreti se
zazréti se -zrèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ skozi okno; zazreti se v koga/kaj ~ ~ ~ sosedin obraz; poud.: ~ ~ ~ preteklost |spomniti se na|; ~ ~ vase |zamisliti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zbásati zbášem tudi zbásati zbásam dov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti, zriniti: koga/kaj v kaj ~ stvari v nahrbtnik; ~ ujetnike v vagon
zbásati se zbášem se tudi zbásati se zbásam se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. stlačiti se, zriniti se: ~ ~ na vlak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamenje na kup; ~ otroke okrog sebe; ~ znamke; zbirati kaj za koga ~ denar za ponesrečene
zbírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zenít -a m (ȋ) Sonce je v ~u (v nadglavišču); poud. biti v ~u slave |na višku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zgòlj izvzem. člen. (ȍ) samo: zasaditi vrt ~ s sadnim drevjem; To delajo ~ zato, da bi kljubovali; v vezniški rabi, v zvezi ne zgolj — ampak tudi Pri tem ne gre ~ za denar, ampak tudi za poštenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

zlékniti -em dov. zléknjen -a; zléknjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ hrbet; ~ bolnika po tleh
zlékniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v travo; ~ ~ po postelji; poud. zlekniti se v kaj Hrib se je zleknil v raven greben |polagoma prešel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 9089 zadetkov.