Tiskanje

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aček [

] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: jajček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

adreni [ādreni] (adren) pridevnik

ki je v zvezi z jadrom; jadrn

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agag -a m osebno lastno ime Agag: Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ah medm., F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehen, ah, avbe! hehen, interiectio dolentis, ach; utinam, ah de bi, Búghotel; utinam deus daret, ah de bi Búg dal

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahimaas -a m osebno lastno ime Ahimaac: Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajati [ȃjati ȃjam] nedovršni glagol

v otroškem govoru ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajčkati [ȃjčkati ȃjčkam] nedovršni glagol

mirno ležati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajdovsko prisl. ajdovsko, pogansko: v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti (III, 553) → ajdovski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ajhker [ājhker] (ahker2) samostalnik moškega spola

zaprt balkon v nadstropju; altana

PRIMERJAJ: ahker1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ajsverus m osebno lastno ime Ahasver: Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

akel m, F4, hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onis, en akel, ena kluka; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akosta m osebno lastno ime Acosta: kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvilanus m osebno lastno ime Akvilan: v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvinas cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

akvisgranensis cit. prid. aachenski: kaj vam sapovej Concilium Aquisgranænſe im. ed. s (IV, 36) V Aachnu sta bila koncila 798 in 816–819 ter shizmatični 1166; → Akvisgrana, → grangresis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

akvitanski -a prid. akvitanski: S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ala medm. ala, alo: Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alboinus m osebno lastno ime Alboin: Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus im. ed. je bil vmerl (I/2, 109) Alboin (vladal 561–572), ustanovitelj langobardske države v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aleksàndria -e ž Aleksandrija: v-Alexandrio KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aleksandro ab Aleksandro cit. pril. osebno lastno ime Alessandri: Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia imenovani (III, 460) ǀ Alexander ab Alexandro pishe, de Liſimacus je imel eniga pſſa (IV, 422) → Aleksander 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ales(ij) -sa m osebno lastno ime Aleš: S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Algerus m osebno lastno ime Alger: kakor pravi Algierus im. ed. (II, 371) ǀ Kakor pravi S. Algerus im. ed. (III, 81) ǀ Sveti Algerus im. ed. sklene (V, 543) Algêr iz Liègea (umrl 1132), avtor knjige Liber de misericordia et justitia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ali vez.
1. ali: skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, Ala; ka bi vörvali ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Csi ogen, ali vojszka, vzeme BKM 1789, 10; csi obetesá, ali 'saloſzt ga obide SIZ 1807, 5; haszek, ali diko KOJ 1833, VII; privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7
2. toda: Ali oh jai ino jai! TF 1715, 3; Ali náz obarui od vſzega hüdoga ABC 1725, A4b; Ali jaſz neznam Goſzpodne moih grehov velikoucse SM 1747, 68; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; je mr’u, ali je trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3; Angyelje volo májo, ali tejla nemajo KMK 1780, 9; Zdaj me 'se denejo v-grob moj, Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; ali oni szo ga preovládali KOJ 1848, 8; ali naszkoroma eden boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ali1 [ali] (al1) členek

uvaja v vprašanje; ali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alkaran -a m stvarno lastno ime Koran: kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alkoran -a m stvarno lastno ime Koran: Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Almagoras m osebno lastno ime Almagora (?): Almagoras im. ed., de ſi lih je bil vuzhen, vener is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil (V, 517)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

almara -e ž omara: te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

almarica -e ž omarica: mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

altar m, F8, altare, en Altár; ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur, 1. ẛa vogál Altarja; cornu Altaris, vogil per Altarju; fumans ara, Altar h'kadenîu; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachium, en malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Alverez m osebno lastno ime Alvarez: Sdai ſpumnim na letu kar pishe Franciſcus Alverez im. ed. (V, 258) Verjetno je mišljen Francisco Alvarez (15. stol.), škof v Siguenzi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amalek -a m osebno lastno ime Amalek: Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

amalekitarski -a prid. Amalekov: Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amand -a m osebno lastno ime Amand: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

amarelica ž, F4, armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú; ceraſa apruniana, amaréliza; hermelinus, Amarélize, bréṡquize; mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amasov -a prid. Amasajev: Joab General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga tož. ed. m dellal (V, 189) Amasá (SP 2 Sam 17,25)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amasus -sa m Amat: Is Katero arznio je bil oſdravil S. Amaſus im. ed. eniga bogatiga Gospuda ǀ ta Gospud Romaricus povabi v'gostie s. Amaſa tož. ed. (I/2, 96) Sv. Amát, srlat. Amatus (565–625), soustanovitelj samostana v Remiremontu in njegov prvi opat; → Amat(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃmba, f. die Ambe, ambo zadeti v loteriji; (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amèrika -e ž Amerika: vu Americo KŠ 1771, A5b; Amerika KM 1790, 8; Gdare szo krumpise z-Ámerike v-Europo prineszli KAJ 1870, 154; v-Ameriki toliko prpôvalo AI 1875, 8; v vroči kraji Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

amorejarski -a prid. amorejski: S. Auguſtinus is tiga Amhorreorskiga rod. ed. m folka sklene, de vſakitirimu greshniku ſe glihi vishi godj (V, 229) → amorenski, → Amore(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amore(us) -eja m prebivalsko lastno ime Amorejec: Vekshi britkuſt pozhutio, kakor Amorei im. mn., videozh de Arca, ali skrinia boshja je v' nyh deshelo prishla (V, 521) Amorêjci, lat. V Amoraei, nomadski predizraelski semit. prebivalci Palestine (SP 1 Mz 14,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃmša, f. die Trappe (otis tarda), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Amulius m osebno lastno ime Amulij: Hualio peld Bogine Minerue, kateriga Amulius im. ed. je bil ſmalal (III, 572) V antičnem bajeslovju je znan le Amúlij, lat. Amulius, rimski bajeslovni kralj, za katerega pa dostopni viri ne navajajo, da bi naslikal podobo Minerve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ananijev -a prid. Hananijev: tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anatolius m osebno lastno ime Anatolij: en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Andréjci -jec m mn. Andrejci, kraj v Prekmurju: Andrejci (od Sz. Andrása Ap) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

andverh -a m rokodelstvo: Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

andverhar -ja m rokodelec: terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Angelus m osebno lastno ime Angelo: Pishe Angelus im. ed. Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) → Policianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

àngjelček -čka m angelček: angyelcska máte v-nébi KOJ 1845, 134

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Angliùško -ga s Angleško, Anglija: Na Angliuskum, v-Londoni szo láni pokastigali AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ankršt1 [ānkršt] samostalnik moškega spola

kirurški instrument v obliki priostrenega kavlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

anno (Christi) cit. prisl. v letu (gospodovem): v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) ǀ Pishe Luca Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) ← lat. annō ‛v letu, leta’, abl. od annus ‛leto’ (in rod. od Christus ‛Kristus’)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

anonimus m anonim, anonimen pisec: Anonymus im. ed. pak je djal, de Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi, en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski, en zholnar v'ſvoim zholnu (V, 46) ← lat. anōnymus ← gr. ἀνώνυμος ‛brezimen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Anzelmus -ma m osebno lastno ime Anzelm: S. Anſelmus im. ed. pravi ǀ beſsede S. Anſelma rod. ed. ǀ s' Svetem Anſelmam or. ed. Sv. Anzélm, srlat. Anselmus (1033–1109), škof v Canterburyju, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apatníja -e ž opatija: Apatnija v Boreczi KOJ 1914, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Apis m osebno lastno ime Apis: krajl Apis im. ed. pak bi rekal, nezh nej potrebnishiga zhloveku, kakor arznia (I/1, 51) ǀ Krajl Apis im. ed. pak je to saſtopnoſt bil vdubil, de je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ eniga rogatiga vola Apis im. ed. imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili (III, 241) 1. Ápis, neki kralj 2. Ápis, egip. bog v podobi črnega bika z belo liso na čelu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apno [ápno] samostalnik srednjega spola

apno

PRIMERJAJ: vapno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apno -a s apno: Leta je kupu apnu tož. ed. sa leto Zerku ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam or. ed. ſe meishat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apostem m tvor, ulje, absces: Krajlu ſe je bil sbral na perſyh en apoſtem im. ed., kateri je takorshno urozhino v' Krajlu obudil, de je imel sgorit, inu umreti (V, 548) ← lat. apostema ← gr. ἀπόστημα ‛tvor, ulje, absces’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

apostol -a m apostol: NA DAN SVETIGA JERNEJA APOSTOLA rod. ed. ǀ NA DAN SS. PHILIPPA, INU JACOBA APOSTOLOU rod. dv. ǀ NA TA VISSOKI PRASNIK SS. APOSTOLOU rod. dv. PETRA, INU PAULA ← lat. apostolus ← gr. ἀπόστολος ‛odposlanec, sel, glasnik’, v Novi zavezi ‛apostol’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Apulija ž zemljepisno lastno ime Apulija: v' tej desheli Appulia im. ed. v' tem Meſti Bari (III, 598) Apúlija, lat. Apulia, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arabijar -ja m prebivalsko lastno ime Arabec: ty modri Arabiery im. mn. ſo leta priguvor imeli (V, 125) ǀ Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius od Arabjerjou rod. mn. (I/2, 69) → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arabiš prisl. arabsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. arabisch ‛arabski, arabsko’; → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arahites m prebivalsko lastno ime Arkejec: Kadar Chuſai Arachites im. ed. je bil Abſolona posdravil Salue rex, ſalue rex (II, 527) Arkêjci, lat. V Arachitae, starozavezno ljudstvo (SP Joz 16,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arak [ārak

] samostalnik moškega spola

mesto Edesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aram [āram] samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Aram

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ararab m zemljepisno lastno ime Ararat: Na hribu Ararab im. ed. 100 000. na enkrat ſo bily martrani (I/1, 96) Mišljena je gora Ararat v Armenskem višavju v Turčiji, turš. Büyük-Aǧre daǧi, na kateri naj bi bilo po Rimskem martirologiju 22. junija 303 mučeno 10.000 kristjanov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ardak [

] (artak) samostalnik moškega spola

pokrit hodnik tik ob hiši

PRIMERJAJ: nahišje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Areco m zemljepisno lastno ime Arezzo: v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo im. ed. ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui (II, 405) Arezzo, mesto v jugovzhodni Toskani

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arečiti [arečīti arečím] dovršni glagol

povzročiti

PRIMERJAJ: areč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arelatensis m osebno lastno ime iz Arlesa: Piſſe Ceſarius Arelatenſis im. ed. od eniga, kateri vſeskusi je odnashal poverniti (II, 388) ǀ Kir samerka S. Cæſarius Arelatenſis im. ed. (V, 418) → Cezarius, → arelatenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arelatenski -a prid. arelatski: v' tej desheli Arelatenski mest. ed. ž je bila ena velika kuga (IV, 197) Arelát je bilo v srednjem veku kraljestvo v južni Franciji, imenovano po mestu lat. Arelate > frc. Arles; → Arelatensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arendavati [árendavati

árendavam

] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arendavec [árendavǝc

] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aresius m osebno lastno ime Arezij (?): Kakor piſhe Paulus Areſius im. ed., de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila, inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arestovati [arestováti arestȗjem] nedovršni glagol

zapirati v ječo, aretirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arèšt -a m zapor, ječa: Hunyadi Janka Szamoga v-arest djáti KOJ 1848, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

áreštvo -a s zapor, ječa: ino Tivárisice v-árestvo djánye KOJ 1848, 49

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ariabarcanus m osebno lastno ime Ariobarcan: Ariabarzanus im. ed. Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena Mileſiusa (IV, 292) → Ariabarcenis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arijanar -ja m arijanec: Je bil en Arrianar im. ed. mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia (V, 408) ǀ ſo bily veliku denarju oblubili Arrianary im. mn., de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala, de S. Athanaſius je tajſto poſilil eno nuzh, kadar ſamà ſta v' hishi bila (II, 402) Privrženec aleksandrijskega duhovnika Arija; → Arius, → arianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aristotelnov -a prid. Aristotelov: ſrezho Scipionavo, vuzhenuſt Ariſtotelnavo tož. ed. ž (V, 461) → Aristoteles

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arlijica [arlíjica

] (arlica) samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

arliška [arlīška

] samostalnik ženskega spola

navadno množina plod drena; drenulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Armandus m osebno lastno ime Armand: Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

armenski -a prid. armenski: okuli Kraila Armenskiga rod. ed. m (V, 340) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Artemon -a m osebno lastno ime Artemon: She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ārza, f. povzdig v verzni stopi, die Arsis, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aržat [āržat] samostalnik moškega spola

(v obleko všita) vreča, žep

PRIMERJAJ: aržek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

aržat -a m žep: gledajte v'vash arshat tož. ed., v'vasho skrinio (V, 44) ǀ potle v' nedra naſuie, arshate tož. mn. natlazhi (V, 486) ← srvnem. arssack ‛žep’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asidamenus -na m osebno lastno ime Asidamen: Aſſidamenus im. ed. pak je djal ǀ Ariabarzanus Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena tož. ed. Mileſiusa (IV, 292)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Astiages m osebno lastno ime Astiag: Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages im. ed. (III, 461) Astiág, gr. Ἀστυάγης (1. stol.), kralj v armenskem mestu Albanopolis, ki je dal sv. Jerneja živega odreti, nato pa obglaviti ali križati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asurus -a m osebno lastno ime Ašhur: Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola

jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.-Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče-Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

áta, (gen. ȃta), m. der Papa (največ v otročjem govoru).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Atalus m osebno lastno ime Atal: Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides, sa kateriga je bil dal Krajl Attalus im. ed. 100000. Kron (III, 572) Átal, lat. Attalus, gr. Ἄτταλος, kralj v Pergamu v Mali Aziji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Atanazius m osebno lastno ime Atanazij: Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Àtelkuza -e ž Etelköz: Veliko jih je v-Atelkuzo, tou je tou: v-zdájno Valakio, Moldavio, i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Atenes -na m zemljepisno lastno ime Atene: S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes im. ed. prishal ǀ v'tem Meſti Attenes im. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes im. ed. nej bilu njemu gliha ǀ sakaj je bil is Athena rod. ed. v' Sicilio taku dalezh prishal Aténe, gr. Ἀϑῆναι, lat. Athēnae, glavno mesto Atike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Athenaeum -a [atenéum] m Athenaeum, tiskarna v Pešti: Štamparija “Athenaeum” AI 1878, 2; Štampane vu “Athenaeum” štamparii BJ 1886, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

atleta m atlet: Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

avba -e ž avba, tj. žensko pokrivalo: Shlishio h' pridigi sgonit, vſameio klabuk, aubo. tož. ed. etc. (V, 475) ← nem. Haube ‛avba’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

avbe medm. ovbe, jej, ojej: kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu, pres konza bote klaguvali; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte (I/1, 202) ǀ Aubè kaku je meni ramnu teshku … Aube ſe boym de pujdem (V, 297) nem. au weh, o weh < srvnem. o wē ‛ojej’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

avbica -e ž avbica, tj. otroško ali žensko pokrivalo: is koſſizou je aubize tož. mn., inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) → avba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

avce [

] množinski samostalnik ženskega spola

ozka (v skalo vklesana) pot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avendana m osebno lastno ime Avendana (?): Taku resklada ta Vuzheni Auandagna im. ed. (IV, 115) ǀ taku pishe Avendana im. ed. (IV, 293) ǀ Avendanna im. ed. pishe de Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali (IV, 295)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avlus m osebno lastno ime Avel: enkrat Aulus im. ed. Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) ǀ Aulus im. ed. Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) Ável Gélij, lat. Aulus Gellius (roj. 120), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Azarija -sa m osebno lastno ime Azarja: Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.-C.; — 7) neka hruška, Maribor-Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj-C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; (prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃcək, -cka, m. dem. bac (nav. v otročjem govoru).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bahavnost [báhavnost] (bahovnost) samostalnik ženskega spola

bahavost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bajerlink m osebno lastno ime Beyerlink: Bayerlink im. ed. pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates imenovaniga (V, 327) Beyerlink, avtor dela Magnum Theatrum vita humana, Mons Pietatis (Lyon 1656)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃjtati, -am, vb. impf. mit Brettern und Balken aussteifen, auszimmern: šterno, jez bajtati, die Cisterne, den Deich schalen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bakhusov -a prid. Bakhov: Ali de bi Bachuſau im. ed. m Syn nebil hujshi faratar ǀ Bachuſavimu daj. ed. m Synu, je imè Puſt (V, 162) → Bakhus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bakleni [bȃkleni] (baklin) pridevnik

ki je v zvezi z baklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bàlamber -a m Balamber, hunski vodja: Hunovje stere je Balambér z-ütransyih krajov Ázie v-Europo privodo KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Baldus m osebno lastno ime Bald (?): sakaj Franciſcus Baldus im. ed. je djal (IV, 53) ǀ kakor Franciſcus Baldus im. ed. je samerkal (V, 30)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

balováti, -ȗjem, vb. impf. faseln, schwätzen, Ungereimtheiten vorbringen, C.; phantasieren: bolnik v legarju baluje, C.; = po noči razgrajati, peti in pijančevati; vso noč so balovali, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Banát -a m Banat: v-Banáti KM 1790, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bandima -e ž trgatev: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo tož. ed. Abiezer pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) ← it. vendemmia ‛trgatev’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — (nav. bana; iz nem. Wanne).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bár vez.
1. vsaj: Ah bár dabi ſze ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Bár da bi me trpeli KŠ 1771, 546; Csüduj bár szuncze szvetlo szprávo KAJ 1848, 7
2. čeprav: Naj sze bár pekeo vrág ſzrdi BKM 1789, 33; Primi mojo düso, Bár szam nej zaszlü'so, V-nebeszko tvo hi'so KOJ 1845, 128
3. sicer: Eto nyemi je bár prepovêdano bilo BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bar [bȃr barȗ] samostalnik moškega spola

rastlina komarček, LATINSKO: Foeniculum ( LATINSKO: vulgare)

PRIMERJAJ: tičje proso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barantija -e ž barantanje, zamenjava blaga: ſerze pak nei ſo s' ſabo nesli, ampak per domazhimu opravili, per kupzhy, baranty mest. ed., poshreshnoſti. etc. Sò puſtli (V, 474) ǀ inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie tož. mn. naprei vſamete (II, 314) → barantati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barátanje -a s ravnanje: malo prevecs osztroga 'snyim barátanya je tak bojécs bio KOJ 1845, 53; za volo nepravicsnoga z-szebom barátanja KOJ 1848, 16; stere szo v-cslovecsánszko tiváristvo i barátanye notripripelane KOJ 1845, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Barcefa m osebno lastno ime Bar Cefa: Slaſti pak pravi Mojſſes Barcefa im. ed., de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti (V, 60) Bár Céfa (813–903), pisec, menih in kasneje škof v Bet Ramanu, Bet Kionaji in v Mosulu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barge [

] množinski samostalnik ženskega spola

vislice s prečnim tramom na težišču, ki omogočajo spuščanje in dviganje obsojenca, navadno v vodo in iz nje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barȋgla 1., f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barikȃda, f. nanošena zagrada v ulici, die Barricade, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barka ž, F59, corbita, -ae, ena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselus, ena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navis, jarbolu v'barki, v ladji; naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -vis, ladja, zholn, barka; ratis, -tis, ladja, floṡ, barka; rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietes, barke, ladje; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barónstvo -a s baronstvo: ga je v-baronsztvo podigno KOJ 1848, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice-Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

baša m paša, tj. turški oblastnik: Turski Basha im. ed., katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal (V, 166) ǀ kadar ta Basha im. ed. je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal (V, 166) ǀ poshli gledat tvoje Bashe tož. mn., inu Vizire (IV, 171) ← star. it. bascià ← turš. paşa ‛ekscelenca’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃštati 1., -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice (it. "fascetti") delati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

baterȋja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bati [samo v nizu glagolov] glag. nedov. ♦ P: 9 (TC 1555, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, TPo 1595); [v pesmih] glag. nedov. ♦ P: 6 (*P 1563, TC 1574, TP 1575, DC 1579, DC 1584, TfC 1595); [samo v nizu glagolov in v pesmih] glag. nedov. ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bátrivitel -a tudi bátriviteo -ela m tolažnik, hrabritelj: O, batrivitel ſzvéti Düh SM 1747, 56; bátriviteo Dujh ſzvéti KM 1783, 229; Vu szmrti nas bátrivitel BKM 1789, 70; Szvéti Duh nas bátrivitel BRM 1823, 87; V-szmrti nam je bátrivitel KAJ 1848, 6; Nejmamo bátrivitela SŠ 1796, 43; obvzétom Szrdcz tú'zni bátriviteli KAJ 1848, 9; Angele bátrivitele KAJ 1848, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bavárija -e ž Bavarska: (Otto) sze je v-szvojo Bavárijo prikláto KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bažilisk -a m bazilisk: Bashlisk im. ed. je hudizh, inu greh, kateri oskruni, inu umori vſakatero dusho ǀ mladenizh ſe je vojskoval s' enim Bashiliſcam or. ed. (V, 339) → bazilisk, → bazilišk, → božilišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beckati [bǝckáti bǝckȃm] nedovršni glagol

votliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bèč -a m Dunaj: ino marsira z-pripomoucsnimi Francúzi nad Bécs KOJ 1848, 109; poszlaniksztvo eto leto v-Becsi vküprijde AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bèčan -a m Dunajčan: da Becsanje Maximiliana zoberoucs 'selejo KOJ 1848, 69; Gda bi 'se becsanje v-náj véksoj sztiszki vczágali KOJ 1848, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bəčə̀k (dodatek k slovarju), -čkà, 3. v. das Bierfass (nam. daß Bierfaß).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bedàča -e ž neumna ženska: bedáka i bedacso v-migi szpoznajo KOJ 1845, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bedákati (dodatek k slovarju), -am, 2. v. zum Besten haben (nam. halten).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹ̑g 1., m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.-C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.-C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bèg -a m beg, bežanje: trijé szo pa vbégi vuisli szmrti KAJ 1870, 165; v bêg vdárijo odürjávczi nyegovi TA 1848, 52; Vidilo je môrje i vbêg je vdarilo TA 1848, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bę́ka 1., f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje (prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹlár, -árja, m. der Bleicher, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bèlgrad -a m Beograd: Belgrád razderé KOJ 1848, 26; nasega poglavársztva zastôpnika v-Belomgrádi vöospotali AIP 1876, br. 5, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹlíka, f. neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Belizarius -a m osebno lastno ime Belizar: Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beljak [belják] samostalnik moškega spola

beljak v jajcu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹlogȗzka, f. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Vranja v Istri-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Beltrandus m osebno lastno ime Beltrand (?): B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Benediktus -ta m osebno lastno ime Benedikt: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Benetke [benẹ̑tke] množinski samostalnik ženskega spola

italijansko mesto Benetke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Benetki -etk m mn. zemljepisno lastno ime Benetke: od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih mest. mn. ta bogaboyezhi Appat Joachimus (III, 509) Moški slovnični spol je v tem krajevnem imenu prvotnejši od ženskega, saj ime izvira iz slovan. *Bьnetьci ← rom. Veneticī; → Benetke.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Benventus m osebno lastno ime Benventus: Nash brat Benventus im. ed. Eugubinus je bil en dober Kuhar (V, 43)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.-Cig.; der Collecturant, C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Berengár -a m Berengar: je 'snyimi v Taliánszkom Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Berengarius -a m osebno lastno ime Berengarij: V' ſtarih hiſtoriah ſem bral, de Berengarius im. ed. je bil poerbal to deshelo Provenzo, kakor pravizhnu je njemu shlishala, dokler on je bil ta ſtarishi Syn, ta mlaishi njegou brat, kakor en drugi Cain je bil Berengariusu daj. ed. nevoshliu (V, 205) Berengárij, mejni grof Furlanije, kralj v Provansi (915–925), umorjen 925 v Veroni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

berẹ́vati, -am, vb. impf. zu klauben, zu sammeln pflegen: sestra bereva v gozdu jagode, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bę̑rglica, f. dem. bergla; — die Handhabe am Ruder, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Beritum m zemljepisno lastno ime Bejrut: pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bermati nedov. pridobivati za krščansko vero, oznanjati evangelij: Je bil sazhel bermat nedol. pod bandero krajla Nebeſkiga ǀ je shal v' ſamursko deshelo bermat namen., tuje pridiguat S Evangeli ǀ ga poshle v' dalne deshele bermat namen. ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat namen. noter v' to deshelo Scythio (III, 251 s.) ← srvnem. wërben ‛novačiti’; Pleteršnik s. v. bẹ̑rmati in drugi viri navajajo le pomen ‛novačiti za vojsko’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bernardínski -a -o prid. bernardinski: na Bernardinskoj gori v Švájci AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bernjȃva, f. die Bettelei; ciganje so bili šli po bernjavi in goljufiji v bližnje vasi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bersabeja -e ž osebno lastno ime Batšeba: sastopi de je Bersabea im. ed. Vrjava shena ǀ v' pungradi Berſabea im. ed. je bila ſapelana ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni Bersabei daj. ed. pojti ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei daj. ed. je yſkasal ǀ Ie vidil David to lepo Berſabeo tož. ed. ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo tož. ed. gleda ǀ Kakor David presheſtvu s' Berſabeo or. ed. sazhne tribat ǀ s'Berſabeio or. ed. greshiti ǀ je presheshtuu s'Berſabeo or. ed. tribal ǀ s'kusi nezhiſtot s'Berſebeo or. ed. tribano ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Davida s' Perſebeo or. ed. Batšéba, lat. V Bethsabee, Urijajeva žena, po umoru Urija Davidova žena (SP 2 Sam 11,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bẹ̑sovski, adj. dämonisch: v volčji duplini je divjala besovska sila, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betánia -e ž Betanija: vö je ſou zmeſzta v-Bethánio KŠ 1771, 69; Gda bi pa bio Jezus v-Bethánii KŠ 1771, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betanija -e ž zemljepisno lastno ime Betanija: je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betaven m zemljepisno lastno ime Bet Aven: Dalej samerkam de raunu tu mejstu podle je bilu imenuanu: Bethauem: im. ed. taku taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate in Bethaven cit. abl. ed. (I/1, 224) ǀ Poshluſhajte S: Hieronyma: … Bethaven im. ed. dicta est, ideſt Domus inutilis, domus Idoli, domus iniquitatis (I/1, 225) Bét Áven, lat. V Bethaven, kraj pri Betelu v Palestini (SP Joz 7,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bèteg -èga m
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betel nepreg. zemljepisno lastno ime Betel: na tvistim mejstu Bethel im. ed., je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga na hribu Bethel im. ed. ǀ Ta drugi Altar v'Bethel mest. ed. s'vekshem fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal Bétel, kraj v Palestini (SP 1 Mz 12,8, 1 Mkb 9,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betfága -e ž Betfaga: I gda ſze pribli'závajo v-Bethfágo KŠ 1771, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bətìč 1., -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben (bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bètlehem -a m Betlehem: I ti Betlehem, zemla Jude KŠ 1771, 7; ſze je pa Jezus poroudo v Betlehemi Jude KŠ 1771, 6; V Betlehemi rodi ſze BKM 1789, 6; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

betle(h)emski -a prid. betlehemski: David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske rod. ed. ž shterne ǀ bliſi te Betlehemske rod. ed. ž ſhtalize ǀ v Bethlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ v'to Betleemsko tož. ed. ž shtalizo ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit v' Behetlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski mest. ed. ž ſtalizi porodila naſhiga lubiga Ieſuſika ǀ v'Behetlemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlehemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlemski mest. ed. ž shtalizi → Betle(h)em

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betsajdar -ja m prebivalsko lastno ime Betsajčan: Spumnite na vniga slepiga zhloveka, Kateriga ſo bily Betſaijderi im. mn. h' Chriſtuſu perpelali (V, 322) → Betsajda

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betsamitar -ja m prebivalsko lastno ime Betšemeščan: Betſamitery im. mn. ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ǀ en greh velik tedaj ſo ſturili Bethſamiterij im. mn. ǀ je bila prishla v' deshelo teh Bethsamiteriou rod. mn. ǀ Zhe Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje tož. mn., inu Philiſterje ǀ Taista skrinja te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje tož. mn. je pobila Prebivalci mesta Bét Šémeš, lat. V Bethsames, se v lat. V omenjajo kot Bethsamitae (SP Joz 15,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bəzáti 1., -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola

begunec
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bezníca 1., f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk-Erj. (Torb.); — prim. bezen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bèzovec -vca m bezeg: Bezovec tüdu drevi podoben grm AI 1878, 47; v-szenci ednoga bezovca KAJ 1870, 137

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bežáj tudi bižáj -a m tek: Nyegov be'zaj BKM 1789, 20; vas bezáj BRM 1823, 69; zemelszki be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3; dokoncsao szvoj zemelszki be'saj KOJ 1848, 60; szkoncsani nas be'záj KAJ 1848, 6; temno pôt be'zája KAJ 1848, III; hitri v bežaji AI 1878, 8; Gda bi pa ſzpuno Ivan bi'záj KŠ 1771, 383; bi'záj ſzam dokoncsao KŠ 1771, 654

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bias m osebno lastno ime Bijant: Ta modri Bias im. ed. pak odgovorj ǀ kakor Philoſophus Bias im. ed. ǀ krajl Bias im. ed. kateri je shabe celle tedne lovil 1. Bijánt, Βίας (okrog 570 pr. Kr.), eden sedmih modrecov iz Bijene v Joniji 2. Morda je mišljen Bijánt, Βίας, Melampov brat, vladar nad delom Argosa, o katerem piše Herodot, 2, 49.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji-Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȋčje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bičje s, F8, haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva; junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpeus, -a, -um, s'bizhja; scirpus, -pi, mezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpus, mezizhje, bizhje; storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena; thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja batizhize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíliti se, -im se, vb. impf. halmen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bilolén -a m galun: Bilolen se nüca v fárbariji AI 1878, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȋnga, f. das Pendel, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bȋngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíra 1., f. = bera; 1) das Sammeln, die Sammlung, Cig., Jan.; die Collectur: v biro iti (hoditi), biro jemati, Cig.; — 2) die Gattung, die Sorte, Jan.; vino dobre bire, C.; bilo jih (snubokov) je vsake bire, Erj. (Torb.); vse blago je ene bire, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

birič -a m birič: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij im. mn. s. Aproniana ǀ de bi Judouski sholnery, inu brizhi im. mn. po njemu s' nogami hodili ǀ brizhy im. mn. ga bodo lovili ǀ s'eno veliko companio sholneriou, inu berizhou rod. mn. ǀ v' Rokah teh brizhou rod. mn. ǀ ſo bily ſapovedali berizhom daj. mn., inu rabelnom ǀ sholnerje, inu berizhe tož. mn. ǀ zhes vſe ſoldate, inu brizhe tož. mn. < slovan. *biri̋t'ь, morda iz avar., prim. tatar. böjörōwčy, osmansko turš. bujurudžu ‛poveljnik, načelnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Birinus m osebno lastno ime Birin: Hyacintus, Franciſcus de Paula, Martinianus, inu Birinus im. ed., kateri tudi pres zholna ſo ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali (II, 121) Sv. Birín (umrl 650), škof, misijonar v Britaniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

birt -a m gostilničar: Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bisaga -e ž bisaga: sakaj v' beſſagi mest. ed. ie bila ſvoje guante pernesla (II, 520) ← rom., prim. it. bisaccia < lat. bisaccium ‛bisaga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bìti bìjem nedov. biti, tolči, tepsti: ka me biješ KŠ 1771, 326; zapovedali ſzo nyidva ſibami biti KŠ 1771, 393; i bili ſzo ga KŠ 1771, 399; i bijeta zemlo zevſzákim vdárczom KŠ 1771, 785
bìti se bìjem se biti se: ſze v-prſzi bije KM 1783, 128; ſze je bio vu prſzi KŠ 1771, 231
bíti -a -o bit, tepen: je bicsuvan i bit KŠ 1754, 107; ſzluga pa bit bode zvnougim KŠ 1771, 214

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bitínija -e ž Bitinija: ka je v-Bithynii 73. leta premino KŠ 1771, 158; med Kapadocziov Bithyniov bodoucso dr'zélo KŠ 1771, 554

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bitinius m osebno lastno ime Bitinijski: Pithius Bitinius im. ed. je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Bitínija je bilo kraljestvo in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blago -a s tržno blago, premoženje: eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu im. ed. poslu neshlu ǀ polovizo mojga blaga rod. ed. bodem volnu sa vaſs dal ǀ ima vezh dolgà, kakor blagà rod. ed. ǀ de ſi lih bi vam vſega blage rod. ed. nebily odnesli ǀ dobru blagu tož. ed. ſim naprudei perneſel ǀ ta bore ozha, kateri vſe blagu tož. ed. je bil zheſs Synu dal ǀ kateri nepoſtavio nyh vpaine v' blagú tož. ed., inu v' danarie ǀ v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi mest. ed. ſe sgubij ǀ kateri s'ſvojm blagam or. ed. paku, nikar Nebu ſi kupio ǀ s'mojm blagom or. ed. bi lebali, inu trunfali ǀ kadar pak bi vſmilen bil s'blagom or. ed. Nebu bi ſi kupil ǀ Bug njega hiſho s'blagam or. ed. napolni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagor medm. blagor: Blagar temu, kateri te ſvete prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ blagar je temu ſtutauſhenkrat, kateri tebe vednu v' myſlyh ima ǀ blagar temu, kateri sna lagat, inu ſe shmaihlat ǀ blogar taiſtom zhe poterpeshlivu, inu nedolshnu prenesò ǀ blogur, bi bilu meni ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagoslòvnost -i ž blagoslov: Ti ſzi mi bio radoſzt, v-histvi blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 423; Za ſzvêta blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blagovníca, f. die Vermögenserbin, C.; jedina hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. (Torb.), Litija-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Blandina ž osebno lastno ime Blandina: kakor S. Marterniza Blandina im. ed. je djala (IV, 26) Sv. Blandína, mučena okrog 177 v Lyonu, zavetnica služkinj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blása, f. 1) weißer Stirnfleck des Pferdes, Mik.; — 2) ein Kuhname, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. srvn. blasse, Mik. (V. Gr. I. 321.); kor.-nem. Plessa, ein Kuhname.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blaten -tna prid. blaten: v' tem blatnem mest. ed. s, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ ta Nebeſhka Alchimia vaſs bo s'blatnih rod. mn. slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila ǀ Kakor na ſvoje blatne tož. mn. ž noge pogleda ǀ Kateri v'ſuojh blatnih mest. mn. iamah leshè

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blàto -a s
1. blato Nai ſzi má ſzvoje blato SM 1747, 74; Vtvoji 'zlakouv járki blato KŠ 1754, 259; i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; ta zeprána ſzvinya vu kalis blata KŠ 1771, 721; pren. V-blati grêhote KAJ 1848, 7
2. ilovica: ár ſzi ti mené zblata napravo KŠ 1754, 242; nema obláſzti loncsár nad blatom KŠ 1771, 468; ſzem bio pun jaſz blata BKM 1789, 78; z-blata ſztejne KM 1790, 68; zblata ali zemlé napôkane stené BJ 1886, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blato -a s blato: kateri nej drusiga, temuzh blatu im. ed., inu semla ǀ ſe boij desha, blata rod. ed., vejtra ǀ peld Boshij bo s'blata rod. ed. ǀ kateri venu goſtu blatu tož. ed. padeio ſe nemorio vun skopat ǀ nedolshna golobiza, katera v'blatu tož. ed. neſedè ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati mest. ed. ſe valal, inu de bi ſe neublatil ǀ ta neſrezhni Tat je bil v'tem blatu mest. ed. ſe sadushil ǀ slatu pak pusti de v'blati mest. ed. ſe vala ǀ inu s'kamejnom, inu s'blatam or. ed. njega luzhal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blazȋnski, adj. blazinska kost, das Grundbein (os basilare), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blȃžji, -žja (nam. -žij, -žija), m. der Frühling, blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bodemo orali, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.); — prim. bivaž.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bledìčen -čna -o prid. bledičen, slabokrven: steri szo v-bledicsnom betegi AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Blesila -e ž osebno lastno ime Blesila: Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blésti (dodatek k slovarju), 3. v. faseln (nam. fafeln).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blisketàti -kèčem nedov. bleščati: deci v-ocsi bleszkecse AIP 1876, br. 1, 6
blisketéči -a -e bleščeč: kača z blisketéčimi očámi AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bliščȋvka, f. die Blendlaterne, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bližína -e ž bližina: V bližini začüjemo pokanje AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blížiši -a -e prid. bližnji: v-eden bli'zisi váras sô KAJ 1870, 54

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blȋžnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne (merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder (math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6
blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bližnji [blȋžnji] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnjik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blȋžnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bližnjik [blȋžnjik] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bloditi se [blodīti se blọ́dim se] nedovršni glagol

spozabljati se, živeti v zmoti
razuzdano živeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blódnik tudi blóudnik -a m blodnik: je bloudnik poſztano KM 1796, 9; Kelki blôdnik jocse KAJ 1848, 31; V-blôdniki trák vere netim KAJ 1848, 272; voditel blôdnikov KAJ 1848, 48; I blôdnikom vremen nihás KAJ 1848, 23; Blôdnikom pot i ſzvecsa BRM 1823, 37; Povrni blôdnike KAJ 1823, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blodnik [blọ̑dnik] ali [blodník] samostalnik moškega spola

razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Bltinci -nec m mn. Beltinci, kraj v Prekmurju: nize Böltinec AIP 1876, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

blúnkniti, blȗnknem, vb. pf. plumpen: kamen v vodo blunkne, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bo vez. naj bo: Bo en Duhouni, katiri lepu shivi kakor ſe njegovimu ſtanu ſpodobi, obedn nemore nezh hudiga od njega rezhi, ampak de tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè, vſeskuſi ga opraula de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi. Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ, bogaboyezh, ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio. Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi. Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi, de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit, vener ſe bo neshu en Momus, kateri bò en tadu neshal Redkeje se uporablja → bode.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

Boarus m osebno lastno ime Boarus: Sprizhat bi nam mogal uni shlahtni Gospud Boarus im. ed., katiri ſvoj greshni leben je bil pobulshal (V, 217)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bòb -a m bob: Bob v sztejno metati KOJ 1845, 12; Sztejne sze bob neprime, tak sze neprime návuk okorne decé KOJ 1845, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bob m bob: lepshi dishi prata, kakor bob im. ed. (V, 256) ǀ Ribizham ſim dober, inu nyh andverh shtimam, sakaj ony s'ribamy poſtne dny nas oskerbè, ſizer bi li bob tož. ed., shganize, inu kiſſilu sele mogli jeiſti (V, 36)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobínki -ov m mn. koze: Komi szo bobinki na prsza vdarili KOJ 1845, 117; szo prisle oszepnice (bobinki) KOJ (1914), 130; József I. v-bobinkaj (oszipniczaj) je vmr’o KOJ 1848, 105

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bǫ̑bnast, adj. trommelartig; prall, prallig, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobnati -am nedov. bobnati: bi bil imel boben vſeti, inu sazheti po hishi bobnat nedol. ǀ is koshe de imaio en boben ſturiti, inu vſelej na taiſti bobnat nedol. ǀ Oblizham Boshim pojò, zitraio, bobnaio 3. mn., godio, trobentaio ǀ na to kosho v' tej vishi vſaku lejtu Pridigary bubnaio 3. mn. ǀ kadar David bibil bobnal del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobnica [bobníca] (bobnice) samostalnik ženskega spola

navadno množina pavka, tj. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo

PRIMERJAJ: pavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobotáč, m. der Plauderer, der Schwätzer, V.-Cig., C., Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bòč 2., m. ein mit einem hölzernen Kasten umzimmerter Feldbrunnen, V.-Cig., Polj.; — prim. 1. beč, 2. buč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

bọ̑dati, -am, vb. impf. stechen: trava boda, C.; z nitjo boda, kdor ne more vdejati, C.; mit der Nadel Stiche machen, C.; z mašino se hitro šiva, to bi pa moral človek počasi bodati ("budati"), jvzhŠt.; — erfolglos arbeiten, C.; stümpern, (bud-) V.-Cig., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.