abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ) prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E ← agl. aborigine ← lat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E ↑aborígin
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
acid -a cit. [êsid-] m (ȇ) močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
administríranje -a s (ȋ) 1. opravljanje administrativnih poslov: stroški administriranja; Želela bi si zakon, ki bi omogočil učinkovito varstvo kulturne dediščine brez nepotrebnega administriranja, ki je samo sebi namen 2. rač. upravljanje računalniškega sistema ali spletnega foruma: Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah E ↑administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑) snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
áfnaSSKJ -e ž (á) znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; Afrikanščina se je uveljavila kot kulturni jezik južne Afrike E (↑)afrikánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
áfro -- v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
áfropòp1 -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: Rad posluša afropop E ← agl. afropop iz ↑áfro... + (↑)pòpáfropòp2 -- v prid. rabi
Subtilno povezuje elemente številnih afropop stilov in improvizacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: Metadon je agonist heroina, kar pomeni, da nadomesti učinek te droge v možganih in prepreči abstinenčno stisko E ← nlat. agonista ← gr. agōnistḗs 'tekmovalec, borilec' iz ágō 'ženem, vodim, peljem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ákcijaSSKJ -e ž (á) ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: blago v akciji; To trgovsko podjetje ima velikokrat akcije E ← lat. āctiō 'gib(anje), delovanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ákcijskiSSKJ -a -o in akcíjskiSSKJ -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na ponudbo določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: akcijska cena; akcijska prodaja; Nekatere banke so že pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov v zadnjih nekaj letih E ↑ákcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
akústičniSSKJ -a -o prid. (ú) ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: Pri pol ure akvafitnesa porabimo do 400 kalorij E ← nem. Aquafitness iz lat. aqua 'voda' + ↑fítnes
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
al dente1 -- -- cit. [al dénte] v prid. rabi (ẹ̑) ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: Jed kuhamo, dokler riž ni al dente E ← it. al dente, dobesedno 'na zob'al dente2 prisl. (ẹ̑)
Kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
alkaidovec -vca cit. [alkájdovəc] in alkájdovec -vca m, člov. (ȃ) član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani | Alkajdovec naj bi bil ubit v napadu brezpilotnega letala, in sicer že prejšnji teden E po imenu organizacije Al Kaida ← arab. al ḳāʿida, dobesedno 'osnova, pravilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
alkoskòp -ópa in alkoskóp -a m (ȍ ọ́; ọ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotestSSKJ: Alkoskop je nameril dva promila E (↑)alko(hól) + tvor. od gr. skopéō 'opazujem, gledam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) pripomoček za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v organizmu: Različni alkotesterji omogočajo izmeriti vsebnost alkohola v voznikovi krvi, urinu ali izdihani sapi E ← agl. alcotester iz (↑)alko(hól) + tvor. od (↑)tést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
alternatívaSSKJ -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa 2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ambasádorka -e ž, člov. (ȃ) 1. najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi; veleposlanicaSSKJ: Veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka 2. ženska, ki kaj predstavlja, reklamira, širi vedenje o čem: Unicefova ambasadorka; Oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti E (↑)ambasádor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ámiš -a m, člov. (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; Ko ugotovita, da dobro razlikujem med amiši in mormoni, se iz srca razveselita, očitno imata s tem že nekaj slabih izkušenj, in pogovor steče E ← agl. Amish ← nem. Amische po švicarskem menonitskem škofu Jacobu Ammanu (približno med 1656–1730)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ámniocentéza -e [amnijocenteza] ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: izvesti amniocentezo; V večini držav je vsem starejšim materam na razpolago (ali je celo obvezna) amniocenteza, s katero je mogoče preveriti, ali ima plod Downov sindrom E ← nlat. amniocentesis iz gr. amníon 'jajčni ovoj' + kéntesis 'zbadanje, prebadanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: zdravilo v ampulirani obliki; V hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila E (↑)ampúla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemati anabolike; prepovedani anaboliki; anabolik testosteron; Zaradi domnevnega jemanja anabolikov so mu odvzeli bronasto kolajno E ← agl. anabolic (steroid) iz ↑anabólični
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anafiláktični -a -o prid. (á) med. ki je v zvezi s takojšnjim preobčutljivostnim odzivom organizma na vnos antigena: doživeti anafilaktični šok; Vsako leto na novo diagnosticiramo približno 300 bolnikov, ki so imeli anafilaktično reakcijo po piku čebele, ose ali sršena E ← agl. anaphylactic (reaction) iz (↑)anafilaksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
andinízem -zma m (ī) vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: predavanje o andinizmu; To je dokument o slovenskem planinstvu in alpinizmu v Argentini in Andih in zbornik o polstoletni zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini E po zgledu špan. andinismo iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)nízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anesteziolóški -a -o [anestezijološki] prid. (ọ̑) ki se nanaša na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki inštitut; anesteziološki pripomoček; sodobne anesteziološke metode; Večino bolnikov pred operacijo pregleda anesteziolog v anesteziološki predoperativni ambulanti E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma v možganih; razpok aortne anevrizme; Če bolniku poči anevrizma trebušne aorte, ga moramo nemudoma operirati E ← nlat. aneurysma ← gr. aneúrysma 'razširitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
angiologíja -e [angijologija] ž (ȋ) med. veda o žilah in žilnih boleznih: Ves čas sledi novostim v kardiologiji in angiologiji ter objavlja članke v domačih in tujih publikacijah E ↑angiológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: začenjati vsesplošno angležiti; Mlajši rod je samo še angležil E po imenu naroda Angleži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anglizácija -e ž (á) 1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije 2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
animácijaSSKJ -e ž (á) organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: Na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera E ← nem. Animation ← lat. animātiō 'poživitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
animácijski -a -o in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na animacijo, organizirane športne in prostočasne dejavnosti: animacijski program; Animacijska služba v termah vsak dan prireja izlete E ↑animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anksióznost -i [anksijoznost] ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: V prihodnosti bo pri zdravljenju anksioznosti mogoče predpisati pravo količino pravega zdravila, odvisno od genskega zapisa pacienta 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: Obšla ga je anksioznost E ↑anksiózen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anomíja -e ž (ȋ) stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena anomija; kulturna anomija; Državljani brez demokratičnih tradicij, ki se sploh ne zavedajo svojih demokratičnih dolžnosti, tonejo vse bolj v anomijo, apatijo in ritualizacijo življenja E ← frc. anomie ← gr. anomía 'brezpravje' iz ánomos 'brezpraven' iz (↑)a... + nómos 'zakon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
anoréksik -a m, člov. (ẹ́) kdor ima anoreksijo; anorektik: Anoreksik je prepričan, da ne potrebuje hrane, da se mu ni treba oviti v topla oblačila, ko gre pozimi ven E ↑anoréksičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī) nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike; protiamerikanizem: ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma; ZDA je vzel v bran in predstavil argumente proti antiamerikanizmu E (↑)anti... + (↑)amerikanízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiglobalíst -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor je proti globalizmu; protiglobalist: Večjih težav v prometu zaradi prevozov delegacije ne pričakujejo, prav tako ne večjih protestov antiglobalistov E ← agl. anti-globalist iz (↑)anti... + (↑)globalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ↑ántiglobalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á) miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E ← agl. anti-globalism iz (↑)anti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī) nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: Prešernoslovec, ki je postavil pod vprašaj pesnikov antikatolicizem, se v zadnjem obdobju v svojih razmišljanjih vse bolj navezuje na tematiko krščanstva in razmerij do religije E (↑)anti... + (↑)katolicízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántinacístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti nacizmu; protinacističniSSKJ: antinacistična organizacija; Vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu E ↑ántinacíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ) kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem. ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ↑ántioksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ) 1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropagandaSSKJ: Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiterorístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z antiterorizmom; protiteroristični: Na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote E ← agl. anti-terrorist iz (↑)anti... + (↑)terorístičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī) dejavnost, ki omejuje terorizem; protiterorizem: V boju proti terorizmu ne manjka zamisli niti v evropski komisiji, kjer so pred kratkim občutno povečali letni znesek, ki ga nameravajo v prihodnje porabiti za raziskave na področju antiterorizma in varnosti E ← agl. anti-terrorism iz (↑)anti... + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ántivírusni -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki deluje proti virusom; protivirusni (1): antivirusno zdravilo; Propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč 2. ki varuje pred računalniškimi virusi; protivirusni (2): antivirusni program; Ustrezna antivirusna zaščita je zelo pomembna, vendar nas nikakor ne bo v celoti zaščitila pred spletnimi nevarnostmi E ← agl. antivirus iz (↑)anti... + (↑)vírusen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
aplikatívnost -i ž (ȋ) uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije; Raziskovalnost in aplikativnost sta neločljivi, medsebojno pogojevani prvini slovenistike E (↑)aplikatíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
apnêja -e ž (ȇ) med. začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
arabízem -zma m (ī) jezikosl. element arabščine v kakem drugem jeziku: Prevod je odpravil nepotrebne arabizme E ← nem. Arabismus ← frc. arabisme iz (↑)arábski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
arašídov -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na arašid: arašidovo maslo; V ponvi segrejte dve žlici arašidovega olja E (↑)arašíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
arborístika -e ž (í) bot. veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek; aromaterapevtska masaža; Aromaterapevtska kopel blaži bolečine v medenici, ki pogosto spremljajo vnetje mehurja E ← agl. aromatherapeutic, nem. aromatherapeutisch k ↑arómaterapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ascendèntSSKJ -ênta in -énta m (ȅ é; ẹ́) astrol. točna stopinja v zodiaku, ki je na vzhodnem obzorju ali vzhaja na obzorju ob uri rojstva; podznak: Ascendent v ovnu je podlaga za drzno in samosvojo pot v poslovnem življenju E ← nem. Aszendent ← lat. ascendens iz ascendere 'vzhajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ástromedicína -e ž (ȃ-ȋ) alternativna medicina, ki temelji na spoznanjih astrologije: Astromedicina je usmerjena v preventivo in lahko predstavlja dopolnilo pri zdravljenju E ← agl. astromedicine, nem. Astromedizin iz (↑)astro... + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ášram -a m (ȃ) zlasti v Indiji duhovno središče za meditacijo: V ašramu je kar poldrugo leto črpal znanje od tamkajšnjih gurujev E ← agl. ashram, nem. Aschram ← stind. āśrama-
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
atašêjka -e ž, člov. (ȇ) članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; Pred dvema letoma je v Ljubljano prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu, danes pa se vrača v Moskvo E (↑)atašé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
áteroskleróza -e ž (ȃ-ọ̑) med. poapnitev in otrdelost arterij: Ateroskleroza srčnih oziroma koronarnih arterij pogosto vodi v srčni infarkt E ← nlat. atherosclerosis iz atero(matóza) + (↑)(artêrio)skleróza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
au pair -- -- cit. [ọ pêr] m (ȇ) 1. člov. oseba, navadno mlajša, ki v tujini za začasno bivališče, hrano in žepnino pomaga pri gospodinjskih opravilih in varovanju otrok: najeti au pair; delati kot au pair; To delo opravljajo au pair 2. dejavnost take osebe: program au pair; Majhni stroški so glavni razlog, zakaj je au pair v Veliki Britaniji tako razširjen E ← agl. au pair ← frc. au pair iz (↑)pár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávatar -ja m (ȃ) 1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar 2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E ← agl. avatar ← stind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́) tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávraSSKJ -e ž (ȃ) 1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka 2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra 'svež zrak, vetrič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avtoagresivno dejanje; Poznamo prikrito samomorilno ali avtoagresivno vedenje, kamor v medicini prištevamo anoreksijo E po zgledu agl. autoaggressive iz (↑)avto…2 + (↑)agresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtoalármni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z avtoalarmom: avtoalarmna naprava; Avtoalarmni sistem je nepogrešljiv dodatek vašega avtomobila E ↑ávtoalárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtobómba -e ž (ȃ-ọ̑) avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1 + (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtocéstni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki je v zvezi z avtocesto: avtocestni odsek; avtocestna povezava; Zaradi vse večjega prometa na vseh glavnih smereh je treba pospešiti gradnjo avtocestnega omrežja E (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe; samodestruktiven: Občutek nemoči, obupa se lahko še nadalje specificira v obliki avtodestruktivne želje, ki je najprej samo pasivna samomorilna misel E ← agl. autodestructive iz (↑)avto…2 + (↑)destruktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtohíša -e ž (ȃ-í) podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil: Avtohiša nudi triletni brezplačni servis, nadomestno vozilo v času servisiranja in komplet zimskih pnevmatik E (↑)avto…1 + (↑)híša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
avtológni -a -o prid. (ọ̑) med. ki izvira iz lastnega telesa: Za obnovo poškodovanih in obrabljenih kostnih struktur je v kirurgiji za zdaj najpogostejša metoda avtologne presaditve kosti E ← nem. autolog iz (↑)avto…2 + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
avtomobilístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á) 1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad 2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtoplín -a m (ȃ-ȋ) utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: vozilo na avtoplin; Uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje E (↑)avto…1 + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtosédež -a m (ȃ-ẹ̑) sedež za prevažanje otrok v avtomobilu: pritrditi avtosedež; Pripravili so praktične prikaze pravilnega pripenjanja otrok v varnostnih avtosedežih E (↑)avto…1 + (↑)sédež
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot. ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ávtošpórt -a m (ȃ-ọ̑) avtomobilski šport: V avtošportu primanjkuje sponzorjev, zato je zelo težko začeti E (↑)avto…1 + (↑)špórt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
azilántski -a -o prid. (ā) ki se nanaša na azilante: azilantska politika; azilantske pravice; azilantska zakonodaja; Vemo, da je azilantska oziroma begunska problematika danes eno ključnih vprašanj v Evropi E (↑)azilánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
azílni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z azilanti ali azilom: azilni dom; azilni postopek; EU se azilne politike loteva na podlagi temeljnega vodila: vzpostavitev podobnih azilnih sistemov primerljivo visoke kvalitete v vseh državah članicah E (↑)azíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ) hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E ← agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'babyboom2 -- v prid. rabi v zvezi babyboom generacija
ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v letih po drugi svetovni vojni: Leta 2008, 2009 in 2010 na tujem štejejo za leta babyboom generacije, v teh letih se je namreč pričela upokojevati največja povojna generacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
badmintoníst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z badmintonom: Ruski, japonski in angleški badmintonisti so še enkrat potrdili, da so velesila v tem športu, saj so zmagali v vseh petih konkurencah E (↑)bádminton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bahaízem -zma m (ī) vera, ki jo je osnoval Baha Ulah: Upravno središče bahaizma je v Haifi v Izraelu E ← nem. Bahaismus iz nperz. bahá'í iz arab. bahā’ 'lepota, sijaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami E ↑bájsa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bájt -a in byte -ta cit. [bájt] m (ȃ) rač. najpogostejša mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov, simbol B: Hitrost dostopa do pomnilnika merimo s številom bajtov, ki jih lahko v eno sekundi prebere ali zapiše mikroprocesor v glavni pomnilnik E ← agl. byte iz bite 'grižljaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balírka -e ž (í) stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balírnica -e ž (ȋ) obrat za stiskanje v bale: Ker prostora za dokončno odlaganje ni bilo več, so lani zgradili balirnico, v kateri odpadke stisnejo in zavijejo v folijo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za balistiko; balistik: Poleg balista bodo morali v ponovljenem sojenju povabiti k sodelovanju tudi psihiatra E ← lat. ballista iz gr. bállō 'mečem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balístik -a m, člov. (í) strokovnjak za balistiko; balist: V pritožbi je zagovornik zapisal, da se sodba opira zgolj na mnenje enega balistika E ← nem. Ballistiker iz ↑balíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bálkanžúr -a m (ȃ-ȗ) pog. zabava, na kateri se predvaja balkanska glasba: Balkanžur v Guči bo trajal rekordnih deset dni E ← agl. Balkan 'balkanski' + (↑)žur
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balónarstvo -a s (ọ̑) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z baloni: Pred izumom letal je bilo balonarstvo edina panoga zrakoplovstva E (↑)balónar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á) balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
banánaSSKJ -e ž (ȃ) torbica, pas za dokumente, denar, ki se nosi okrog pasu: Na izbiro je več vrst banan in drugih torbic E ← nem. Banane ← špan., port. banana ← zahodnoafriškobanána repúblika -- -e in banánarepúblika -e ž (ȃ, ȗ) slabš.
država, zlasti manjša, za katero so značilni nestabilno gospodarstvo, velika odvisnost od pomoči s strani tujega kapitala, neupoštevanje zakonske ureditve in visoka stopnja korupcije: Samo še v banana republiki se lahko zgodi, da se razpisni pogoji spreminjajo kar po domače
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bánčnica -e ž, člov. (ȃ) 1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica 2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bandóneon -a m (ọ̑) manjša harmonika z ohišjem kvadratne oblike, zlasti za igranje tanga: Na skoraj vseh naslovnicah plošč s tangom je fotografija bandoneona z rdečo vrtnico ob strani ter s plesalcema v ozadju E ← nem. Bandoneon po izumitelju te vrste harmonike Heinrichu Bandu (1821-1860) + (↑)(akórd)eon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bandoneoníst -a m, člov. (ȋ) kdor igra (na) bandoneon: Bil je najslavnejši bandoneonist v Argentini E ↑bandóneon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bándži skòk -- skôka in skóka m (ȃ, ȍ ó; ọ́) skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skok z elastiko: Obnaša se kot frkolin, ki se pred tovarišijo postavi z bandži skokom, ko se privezan na elastično vrv vrže z mostu v globel E ↑bungee (jumping) in (↑)skòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bánkaSSKJ -e ž (ȃ) bánka podátkov -e -- ž (ȃ, ȃ)
velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov: centralna banka podatkov; Nujni pogoj za realizacijo zakona bo tudi kakovostna banka podatkov, ki bo podlaga za upravljanje človeškega potenciala in za kadrovanje v uradniškem vrhu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bankírSSKJ -ja m, člov. (í) kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: centralni bankir; tuji bankir; Nekateri bankirji niso naklonjeni stališču, da državnega primanjkljaja v menjavi blaga in storitev z ostalim svetom ni ali pa je drugorazredni problem E ← nem. Bankier ← frc. banquier iz (↑)bánka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bankomátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z bankomatom; bankomatski: bankomatna provizija; V nekaterih drugih članicah EU sicer zaračunavajo dvig gotovine, a le med različnimi bankomatnimi omrežji, medtem ko imamo v Sloveniji eno samo tako mrežo E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bantustán -a m (ȃ) 1. v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave 2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane 3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe 'Bantujci' + -stan 'dežela' po zgledu (Hindoe)stan 'Hindustan'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bantustanizácija -e ž (á) zlasti v Izraelu ustanavljanje, oblikovanje bantustanov: Izraelska zamisel o bantustanizaciji bo vir nenehnih konfliktov E ↑bantustán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bárbikast -a -o prid. (ȃ) značilen za barbiko: Igralka je odlična v vlogi simbola stereotipne, barbikaste ženske lepote E ↑bárbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bárček -čka m (ȃ) manjši gostinski lokal: Poslovili smo se na vrtu prijetnega barčka, katerega del je bil spremenjen v galerijo na prostem E (↑)bár1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
barík1 -a m (ȋ) 1. (nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: Znanje uporabe barika je v Sloveniji še vedno v povojih 2. vino, ki (do)zori v (novih) hrastovih sodih: Posebnost dosežejo tako, da osnovno sorto iz kovinskega soda zmešajo z 20 % do 40 % barika – dobijo sveža, a vseeno močna in strukturirana vina E ← frc. barrique 'dvestolitrski sod' < lat. barrica 'sod'barík2 -- v prid. rabi
Na dražbi so prodali vseh dvanajst ponujenih barik sodov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
barikíran -a -o prid. (ȋ) zorjen v (novih) hrastovih sodih, kjer se je obogatil s čreslovino, ki mu daje značilen okus: Stojnica je bila prijetna, ponudba vin solidna, cvetna in nežno barikirana koprska malvazija odlična E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
barikíranje -a s (ȋ) zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
barikírati -am nedov. in dov. (ȋ) zoriti vino v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: Ponosen je na sode, v katerih barikirajo vina E ↑barík1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑) nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2 + (↑)kómora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
báskitaríst -a in bás kitaríst -- -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor igra na baskitaro: Večer je bil v celoti kitarsko obarvan, saj je tudi baskitarist dobil svojih pet minut E ↑báskitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
basmáti1 -ja m (ȃ) dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E ← nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'basmáti2 -- v prid. rabi
Divji in basmati riž je treba kuhati posebej, saj je čas za pripravo prvega daljši
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bázaSSKJ -e ž (ā) báza podátkov -e -- ž (ā, ȃ)
urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov: centralna baza podatkov; računalniška baza podatkov; dostop do baze podatkov; Najpomembnejša novost je baza podatkov o šolajoči se mladini, ki delodajalcem omogoča pravočasen izbor štipendistov in njihovo usmerjanje v dodatno izobraževanje, še preden pridejo v podjetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ) stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E ← amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
begosúmje -a s (ȗ) pravn. sum na namero po begu; begosumnost: Preiskovalni sodnik je zanj po zaslišanju odredil pripor zaradi begosumja, saj bi lahko pobegnil v tujino E (↑)bég + (↑)súm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bejzbolíst -a in baseballist -a cit. [bejzbolíst] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z bejzbolom: Slovenski bejzbolisti so s tremi zaporednimi zmagami nekoliko popravili svoj izkupiček v italijanski ligi E (↑)baseball
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
beloovrátniški -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na pripadnike visokega družbenega sloja, zlasti predstavnike politike, gospodarstva: beloovratniški kriminal; beloovratniška kriminaliteta; Organizirani kapital mafijskega tipa nemalokrat z roko v roki sodeluje z beloovratniškimi podjetniki in s skorumpiranimi politiki E iz béli ovrátnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bencínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na avtomobilizem in motociklizem: bencinski spektakel; bencinski šport; bencinska legenda; Nemški bencinski zvezdnik je skušal rešiti položaj tako, da je zmagovalni pokal in častno mesto na najvišji stopnici prepustil moštvenemu kolegu E (↑)bencínbencínski sêrvis -ega -a m (ȋ, ȇ)
stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov: gradnja bencinskega servisa; mreža bencinskih servisov; Ob nenehnem višanju trošarin bodo vozniki na bencinskih servisih vse pogosteje soočeni z novimi cenami bencina
bencínski tólar -ega -ja m (ȋ, ọ̑) v letih od 1994 do 2007
denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva: zakon o bencinskem tolarju; Ni prav, da se denar od bencinskega tolarja porablja za druge potrebe v proračunu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bênd -a m (ȇ) pog. glasbena skupina, ansambel: rock bend; član benda; V svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje E ← agl. band, prvotno 'organizirana skupina'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
berlusconizem -zma cit. [berluskonízəm] m (ī) politična smer v Italiji, za katero je značilen velik vpliv zasebnega kapitala v državi: Medtem ko parlamentom in vladam od zunaj odvzema pristojnosti globalizem, se jih od znotraj polašča berlusconizem, zasebna država E po italijanskem politiku Silviju Berlusconiju (1936–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bermúde -múd ž mn. (ȗ) kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
besédenje -a s (ẹ̑) izmenjevanje mnenja, misli z govorjenjem; besedovanjeSSKJ, pogovarjanjeSSKJ: Debatiranje ima pri nas šele nekajletno tradicijo; nekateri ga imajo zaradi slabih zgledov posameznih politikov še vedno za besedenje v prazno E (↑)beséditi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
besedílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) besedílni kórpus -ega -a m (ȋ, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; jezikovni korpus: Pri slovarjih zbiranje potrebnega gradiva olajšujejo in časovno krajšajo računalniki ter računalniško zbrani besedilni korpusi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
besedilopísec -sca m, člov. (ȋ) kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopisec: Moja izkušnja s slovensko popularno glasbo pa je, da ne manjka ne izvajalcev ne drugih ustvarjalcev, vštevši besedilopisce, ki odlično jadrajo v slovenščini E iz písec besedíla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
besediloslôvni -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki je v zvezi z besediloslovjem: Tako izčrpna analiza, tudi besediloslovna (sovezje, sovisnost, napovedovanje, navezovanje), potrjuje avtorjevo mnenje, da so naslovi eden osrednjih stilotvornih pojavov poročevalskega stila E (↑)besediloslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bétaSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑) 1. razvojen, nedokončan, nedovršen: beta faza in faza beta; beta testiranje in testiranje beta; Beta različica naj bi bila na voljo že do letošnjega decembra 2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: Najpogosteje zlorabljani so v našem športu beta blokatorji, ki znižujejo krvni tlak in s tem pomirjajo – glej tudi béta... E ← gr. bẽta 'druga črka grškega alfabeta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bétablokátor -ja in béta blokátor -- -ja m (ẹ̑-ȃ) farm. zdravilo za nižanje krvnega tlaka: Betablokatorji v srčni mišici zmanjšujejo moč krčenja srca in hitrost utripanja E po zgledu agl. betablocker iz ↑béta… + ↑blokátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bétakarotén -a in béta karotén -- -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: Tudi betakaroten pomaga graditi obrambo organizma pred okužbami E ← agl. beta carotene iz ↑béta… + (↑)karotín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
béta… prvi del zloženk (ẹ̑) 1. razvojen, nedokončan, nedovršen: betafaza; betaverzija 2. med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: betablokator; betakaroten – glej tudi béta E ↑béta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E ↑BTC
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíatlonec -nca [bijatlonəc] m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s tekom na smučeh in streljanjem s puško: najboljši biatlonci; slovenski biatlonci; Naš sloviti biatlonec se je edini od naših odločil za nastop na poletnem SP v Italiji in v šprinterski preizkušnji osvojil bronasto kolajno E (↑)bíatlon
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
big band -- -a cit. [bíg bênd-] in bíg bênd -- -a m (ȋ, ȇ) večji džezovski orkester: Tradicionalni sprejem v Klubu CD je bil nekaj posebnega, saj so filharmoniki prav za to priložnost sestavili še pravi big band z gosti in igrali krepko čez polnoč | Začel sem igrati v big bendih in snemati filmsko glasbo E ← agl. big band iz big 'velik' in ↑bênd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í) kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíkica -e ž, člov. (ȋ) ženska, rojena v astrološkem znamenju bika: Kar podobna sva si, čeprav je ona po horoskopu bikica E ↑bìk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bilirubín -a m (ȋ) biokem. žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E ← nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
billboard -a cit. [bílbórd-] m (ȋ-ọ̑) zelo velik, zlasti reklamni plakat; jumbo plakat, veleplakat: oblikovati billboard; obcestni billboard; Predstavniki komercialnega plakata so billboardi, veleplakati ob cestah, ki nagovarjajo k nakupu tega ali onega izdelka, najpogosteje z gromozansko fotografijo in udarnim sloganom E ← agl. billboard iz bill v pomenu 'lepak' + board 'deska, tabla'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bílokácija -e ž (ȋ-á) pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíngo -a m (ȋ) lotu podobna igra na srečo, ki izvira iz Velike Britanije: V Italiji so samo v zadnjem letu odprli 300 salonov za bingo E ← agl. bingo, prvotno medmet ob presenečenju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bío -- [bijo] prid. (ȋ) ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; organski (2): bio vrt; bio hrana; bio kmetija; V bio pridelavi svetujejo le gnojenje s kompostom – glej tudi bío... E ← nem., frc. bio iz (↑)bio(lóški)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoaktívni -a -o [bijoaktivni] prid. (ȋ-ȋ) ki je biološko aktiven: bioaktivne snovi; Minister je mnenja, da je treba najprej preučiti možnost bioaktivne obdelave teh odpadkov, kjer se plini, ki nastajajo v zaprtih reaktorjih, koristno izrabljajo E ← nem. bioaktiv, agl. bioactive iz ↑bío… + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
biocídni -a -o [bijocidni] prid. (ȋ) ki je v zvezi z biocidom: zakon o biocidnih proizvodih; Za strešno konstrukcijo, ki ni neposredno izpostavljena vremenskim vplivom, lahko izberemo biocidna sredstva z borovo soljo, ki odvračajo insekte in glive trohnivke E ↑biocíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíočíp -a [bijočip] m (ȋ-ȋ) kem. čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip; Ko bodo vsadki v podobi biočipov del rutinskih medicinskih postopkov, bo njihovo povezovanje z zunanjimi sistemi, tudi nadzor računalnika s pomočjo našega živčnega sistema, logičen korak naprej E ← agl. biochip iz ↑bío… + (↑)číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíodinámični -a -o [bijodinamični] prid. (ȋ-á) ki temelji na upoštevanju sil v organizmih in naravi sploh, tudi vesolju: biodinamična kmetija; biodinamično gospodarjenje; biodinamično kmetovanje; Zavedanje ljudi o tem, da je biodinamična pridelava več kot samo ekološka, narašča E (↑)bíodinámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī) ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́) 1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike 2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz ↑bío… + (↑)energétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoenergétski -a -o [bijoenergetski] prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na bioenergijo ali bioenergetiko: bioenergetsko naselje; bioenergetsko zdravljenje; V Londonu sem se učila meditacije in raznih bioenergetskih pristopov E ↑bíoenergétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem. etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoétični -a -o [bijoetični] prid. (ȋ-ẹ́) ki je v zvezi z bioetiko: bioetična komisija; Za nas vprašanje človekovega dostojanstva in bioetične dileme, povezane z družbenim, znanstvenim in tehnološkim napredkom, niso le moralno, temveč tudi politično vprašanje E ↑bíoétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoétika -e [bijoetika] ž (ȋ-ẹ́) veda, ki sistematično proučuje moralna načela zdravstva in ved o življenju: odbor za bioetiko; zakon o bioetiki; smernice v bioetiki; Bioetika omogoča etično in filozofsko podlago za miroljubno harmonijo sorazvoja človeštva in tako imenovanega biookolja E ← agl. bioethics, nem. Bioethik iz ↑bío… + (↑)étika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E ← agl. biopharmaceutics iz ↑bío… + (↑)farmacévtika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíogenétika -e [bijogenetika] ž (ȋ-ẹ́) genetika, ki se ukvarja s tehnologijo za preurejanje in spreminjanje genov: Biogenetika je prišla do stopnje, kjer se zdi mogoče, da bo v nekaj letih mogoče uporabiti celice zarodkov pri zdravljenju nekaterih do zdaj neozdravljivih bolezni E ← agl. biogenetics, nem. Biogenetik iz ↑bío… + (↑)genétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í) pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoindikátor -ja [bijoindikator] m (ȋ-ȃ) organizem, ki s svojo prisotnostjo ali odsotnostjo, spremembami na telesu, v vedenju kaže na določeno stanje okolja: Zavedati se moramo, da so ob vsem drugem čebele pomembni bioindikatorji, ki prvi zaznajo strupe v okolju E ← agl. bioindicator, nem. Bioindikator iz ↑bío… + (↑)indikátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoinformátika -e [bijoinformatika] ž (ȋ-á) veda, ki proučuje biološke sisteme z informacijsko tehnologijo: Spoznanja bioinformatike vsak dan uporabljajo v farmacevtskih družbah, v industriji in zdravstvu E ← agl. bioinformatics, nem. Bioinformatik iz ↑bío… + (↑)informátika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoinženíring -a [bijoinženiring-] m (ȋ-ȋ) uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: podjetje za bioinženiring; Končni cilj regenerativne terapije je razvoj povsem funkcionalnih organov ob pomoči bioinženiringa, s katerim bi lahko nadomestili izgubljene ali poškodovane organe E ← agl. bioengineering iz ↑bío… + (↑)inženíring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíokmetíja -e in bío kmetíja -- -e [bijokmetija] ž (ȋ-ȋ) kmetija, na kateri se prideluje hrana samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekokmetija, ekološka kmetija: Pritisk na cene ni brez posledic: tudi nekatere manjše biokmetije uporabljajo visokozmogljive kokoši, ki so jih v desetletjih navadili na optimalni izkoristek krme E ↑bío… + (↑)kmetíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ) 1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino 2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E ← agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz ↑bío… + (↑)medicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíomedicínski -a -o [bijomedicinski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na biomedicino: biomedicinske raziskave; oploditev z biomedicinsko pomočjo; Biomedicinska znanost brez odgovornosti zagotovo vodi v medicino brez človečnosti E ↑bíomedicína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíométrični -a -o [bijometrični] prid. (ȋ-ẹ́) ki je v zvezi z biometrijo: biometrični podatki; biometrični potni list; biometrične značilnosti; Na biometričnem čipu, vdelanem v kartico, sta shranjena še dva prstna odtisa, ki pa sta vidna le s posebnim čitalnikom E ↑bíométrika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíomónitoring -a [bijomonitoring-] m (ȋ-ọ̑) monitoring kake snovi v živem organizmu: Predviden je biomonitoring prostovoljcev, in sicer zajem vzorcev urina, krvi, las in telesnih maščob ter njihova analiza E ← agl. biomonitoring iz ↑bío… + ↑mónitoring
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑) orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E ↑bío… + (↑)oróžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíopirátstvo -a [bijopiratstvo] s (ȋ-ȃ) kraja bioloških informacij, zlasti genskih, in njihova gospodarska izraba: Države v razvoju se počutijo ogrožene zaradi tako imenovanega biopiratstva, ki si prilašča genetske vire in tradicionalna znanja ljudstev držav tretjega sveta E ↑bío… + (↑)pirátstvo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíopolítika -e [bijopolitika] ž (ȋ-í) upravljanje različnih področij človeškega življenja in razpolaganje z življenjem celih populacij: V zadnjih letih se vse več dokumentarcev ukvarja z vsebinami, ki zadevajo biopolitiko, in s posledicami globalizacije
// veda o tem: bioetika in biopolitika; študij biopolitike; Docent politologije na FDV se pri predmetu biopolitike s študenti posveča raziskovanju dela, razumevanju zaposlitve E ← agl. biopolitics iz ↑bío… + (↑)polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíopridélek -lka in bío pridélek -- -lka [bijopridelək] m (ȋ-ẹ̑) pridelek, pridelan samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Vse sestavine kuhar dobiva naravnost iz soseščine, kjer so ne le vrhunski vinarji, ampak številne kmetije z biopridelki, ki kar tekmujejo v kakovosti E ↑bío… + (↑)pridélek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoprideloválec -lca [bijopridelovaləc bijopridelovau̯ca] m, člov. (ȋ-ȃ) kdor kaj prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekološki pridelovalec, ekopridelovalec: V Evropi je konkurenca med biopridelovalci zelo velika E ↑bío… + (↑)prideloválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíopsíhosociálni -a -o [bijopsihosocijalni] prid. (ȋ-ȋ-ȃ) ki upošteva biološke, psihološke in socialne vidike: Socialni, psihološki in vedenjski faktorji so vključeni v novi, biopsihosocialni model zdravja, ki zdravje pojmuje kot vsestransko stabilnost in uravnoteženost osebe E po zgledu agl. biopsychosocial iz ↑bío… + (↑)psiho… + (↑)sociálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bióptični -a -o [bijoptični] prid. (ọ́) med. ki je v zvezi z biopsijo: Zdravniki so dolžni poskrbeti za to, da v dobro svojega bolnika čim prej dobijo rezultat oddanega bioptičnega materiala E ← agl. bioptic, nem. bioptisch k (↑)biopsíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoreáktor -ja [bijoreaktor] m (ȋ-á) naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: Biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij E ← agl. bioreactor, nem. Bioreaktor iz ↑bío… + (↑)reáktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoresonánca -e [bijoresonanca] ž (ȋ-ȃ) metoda naravnega zdravljenja, ki zdravi z napravo za merjenje elektromagnetnega valovanja: Teorija, ki stoji za bioresonanco, pravi, da vsaka snov, vsaka celica v telesu, virusi, bakterije, pelod, torej vse okrog nas, seva energijo, ki ima natančno izmerljivo specifično valovno dolžino E ← agl. bioresonance, nem. Bioresonanz iz ↑bío… + (↑)resonánca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíotehnologíja -e [bijotehnologija] ž (ȋ-ȋ) tehnologija pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov: katedra za biotehnologijo; laboratorij za biotehnologijo; Razmere v razvitem svetu kažejo, da ima biotehnologija dobre možnosti razvoja, saj zlasti medicina potrebuje čedalje več tkiv, zdravil in diagnostičnih izdelkov E ↑bíotehnológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíotehnolóški -a -o [bijotehnološki] prid. (ȋ-ọ̑) ki se nanaša na biotehnologijo: biotehnološke družbe; biotehnološka industrija; biotehnološka podjetja; Pri upoštevanju obojega, tako obetov kot problematičnih možnosti, ki jih ponuja biotehnološka revolucija, se zastavlja vprašanje, kaj je v tej zvezi sploh mogoče storiti E ↑bíotehnológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoteroríst -a [bijoterorist] m, člov. (ȋ-ȋ) terorist, ki uporablja biološko orožje: Bioterorist z univerzitetno izobrazbo, denarjem in dobrim laboratorijem bi utegnil izkoristiti podatke, ki so na voljo, prenesti gene v bakterije in viruse in ustvariti nove, grozljivo nevarne agense E ← agl. bioterrorist iz ↑bío… + (↑)teroríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoterorístični -a -o [bijoteroristični] prid. (ȋ-í) ki je v zvezi z bioteroristi ali bioterorizmom: Vodna zajetja sicer veljajo za najbolj ranljive točke in najprikladnejše cilje bioterorističnih napadov: v vodo je mogoče vsuti vsakršne strupe in bolezenske klice E ↑bíoteroríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíotrgovína -e [bijotərgovina] ž (ȋ-í) trgovina z izdelki iz naravnih snovi: Svoje stanovanje iz principa oddaja pod tržno ceno, kupuje v biotrgovinah in uporablja ekološko elektriko E ↑bío… + (↑)trgovína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíovrtnárjenje -a in bío vrtnárjenje -- -a [bijovərtnarjenje] s (ȋ-á) vrtnarjenje samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Nekatere napredne občine v Sloveniji že spodbujajo kompostiranje organskih odpadkov in s tem biovrtnarjenje E ↑bío… + (↑)vrtnárjenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bíoživílo -a in bío živílo -- -a [bijoživilo] s (ȋ-í) živilo, pridelano samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekoživilo: Na tržnicah večjih slovenskih mest in v specializiranih trgovinah je že kar nekaj časa mogoče kupovati bioživila, pridelana brez umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov E ↑bío… + (↑)živílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bío…SSKJ [bijo] prvi del zloženk (ȋ) 1. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi: biokmet; biosod; biovrt 2. ki izraža, da je kdo ali kaj v kakršnem koli odnosu z živo naravo: bioklimatski; biomehanika; biotehnologija – glej tudi bío E ↑bío
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bítni -a -o prid. (ȋ) rač. ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bítbítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
biválnik -a m (ȃ) premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: Bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem E ↑biválni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blairizem -zma cit. [blerízəm] m (ī) politika britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira: Tradicionalni volivci laburistične stranke v velških, nekoč pretežno rudarskih dolinah, so razočarani nad blairizmom E po britanskem politiku Anthonyju Charlesu Lyntonu (Tonyju) Blairu (1953–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blôger -ja in blóger -ja m, člov. (ó; ọ́) pisec bloga: Menda naj bi v tujini nekaj blogerjev že izgubilo službo, ker njihovim delodajalcem ni bilo všeč, kar so prebrali E ← agl. blogger iz ↑blôg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blokátor -ja m (ȃ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀) umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bôdibílderski -a -o in bodybuilderski -a -o cit. [bôdibílderski] prid. (ȏ-í) ki se nanaša na bodibilderje ali bodibilding: Ramenske mišice mi preraščajo v prave bodibilderske grebene in zaradi krepkih vratnih mišic ne morem več zapeti prvega gumba na ovratniku E ↑bôdibílder
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E ← agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ) umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'body art2 -- -- v prid. rabi
bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í) ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ) ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bombéta -e ž (ẹ̑) krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombica: Zdravi sendviči so pripravljeni z bombetami ali žemljami iz polnozrnate moke – po možnosti s semeni – in ne iz bele pšenične moke E ← it. bombetta, prvotno 'bombica', iz (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bómbicaSSKJ -e ž (ọ̑) krušno pecivo v obliki majhnega hlebčka; bombeta: Na segreti ponvici na suho prepražimo na drobne kocke narezano polnozrnato bombico E (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bombológ -a m, člov. (ọ̑) pirotehnik: Tožilec pričakuje še mnenje izvedenca bombologa in rezultate policijskega centra za forenzične preiskave v Ljubljani E (↑)bómba + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórd -a m (ọ̑) pog. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska (1), snowboard (1): Med vožnjo z bordom je padel in si poškodoval kolk E ← agl. board, skrajšano iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórder -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, deskar (1), snowboarder: V treh letih bodo zasneževali prav vse površine, uredili moderno progo za borderje in zgradili dve novi sedežnici
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), deskar (1//), snowboarder (//): V smučarskem središču Verbier je potekalo zabavno tekmovanje alpskih smučarjev in borderjev E ← agl. boarder iz ↑bórd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
borélija -e ž (ẹ́) 1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov 2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
borélijski -a -o prid. (ẹ́) pog. ki se nanaša na borelijo: Borelijskega klopa imamo po vsej državi, največ na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini E ↑borélija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórzaSSKJ -e ž (ọ̑) bórza znánja -e -- ž (ọ̑, ā)
informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo: član borze znanja; predstavitev delovanja borze znanja; Čeprav je škofjeloška borza znanja edina na Gorenjskem, je večina iskalcev znanja Ločanov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórzniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) bórzni posrédnik -ega -a m, člov. (ọ̑, ẹ̑)
kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; broker (1): izbrati borznega posrednika; pooblaščeni borzni posrednik; Borzni posredniki so včeraj sklenili 610 poslov v skupni vrednosti 3,15 milijona evrov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórzništvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z borznimi posli: Študentska borza na ekonomski fakulteti prireja drevi ob 19. uri drugi seminar borzništva v letošnji sezoni E (↑)bórznik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bórznoposrédniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki se nanaša na borzne posrednike ali borzno posredovanje: borznoposredniška družba; borznoposredniška hiša; Bančni, zavarovalniški in borznoposredniški nadzorni organi se bodo sestali naslednji mesec in izmenjali izkušnje v zvezi s pripravami na novo tisočletje E iz bórzni posrédnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bosánščina -e ž (ā) bosanski jezik: prevajati v bosanščino; Bosanščina ima to sposobnost, da omehča tudi najbolj zlobne dovtipe E (↑)bosánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bošnjáški -a -o prid. (á) ki se nanaša na Bošnjake: bošnjaška stranka; bošnjaško prebivalstvo; Izvajalci so izvedli pevsko-recitacijski program, oblikovan v duhu bošnjaške praznične tradicije E iz lastnega imena Bošnjak ← hrv., srb. Bòšnjāk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bótoks -a m (ọ̑) zdravilo, ki vsebuje očiščen botulin tipa A in se uporablja pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botulin (2): injekcija botoksa; Čeprav je botoks postal sinonim za sredstvo, ki za določen čas odpravi gube, to snov že dolgo uporabljajo pri zdravljenju bolezenske mišične napetosti ali krčev
// tako zdravilo, uporabljeno v estetske namene, zlasti za odpravljanje obraznih gub: Vbrizgavanje botoksa, pripravka, s katerim je mogoče neboleče zgladiti gube, je postalo razširjeno E po imenu izdelka Botox® ameriškega podjetja Allergan iz ↑bo(tulín) + (↑)toks(ín)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
botrovánec -nca m, člov. (á) otrok v odnosu do botra, človeka, ki mu gmotno pomaga, zlasti pri šolanju: V zahvalo botrovanec neznancu le tuintam napiše pismo, ki ga naslovi na mariborsko škofijsko Karitas, od koder potuje na pravi naslov E (↑)botrováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
botulín -a m (ȋ) 1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja 2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
božíčnicaSSKJ -e ž (ȋ) 1. denarni dodatek, ki se izplača delavcu ob koncu leta kot nagrada za delovno uspešnost, poslovni uspeh: izplačilo božičnice; Večina božičnic je bila izplačana kot del plače, s čimer so v sindikatih še posebej zadovoljni 2. prireditev z božično obarvanim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: Pred polnočnico bi mladi naše župnije radi pripravili božičnico E (↑)božíčen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bráhiterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. radioterapija, pri kateri se majhni viri sevanja vstavijo v tumor ali zelo blizu njega: Z večletnimi analizami smo prišli do ugotovitve, da so rezultati brahiterapije zelo dobri oziroma enako dobri kakor operacije E ← agl. brachytherapy, frc. brachythérapie iz gr. brakhýs 'kratek, bližnji' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bránost -i ž (á) število, ki pove, koliko ljudi v določenem času (pre)bere kako knjigo, revijo, spletno stran: padec branosti; raziskava branosti; Na podlagi suhoparnih podatkov o branosti, gledanosti in poslušanosti preverjam svoja lastna mnenja o medijih E (↑)bráti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
breakdance1 -cea cit. [brêjgdêns] in brêjkdêns -a m (ȇ-ȇ) živahen akrobatski ples, po izvoru iz Severne Amerike: Po izkušnji standardnih plesov, folklore in breakdancea v rodnih Trbovljah se je med študijem na fakulteti za šport leta 1986 pridružil pri nas tedaj edini profesionalni sodobnoplesni skupini | V oddaji, kjer odkrivajo talente, je 72-letni dedek odskakal impresivni brejkdens in navdušil svet E ← agl. breakdance iz break 'lomiti' + dance 'ples'breakdance2 -- v prid. rabi
brejkdenserski: breakdance plesalec; Že več kot tri leta delujejo kot registrirana breakdance skupina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brêjkdênserski -a -o in breakdancerski -a -o cit. [brêjgdênserski] prid. (ȇ-é) ki se nanaša na breakdance ali breakdancerje; breakdance2 V večernih urah se bodo v rimanju in zvijanju telesnih okončin spopadli brejkdenserski tekmeci E ↑breakdancer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brezjêdrski -a -o prid. (ē) 1. ki je brez jedrskega, atomskega orožja: brezjedrski svet; Nova brezjedrska usmeritev je v ZDA že sprožila precej glasne kritike 2. ki ne uporablja jedrske energije: Zagotoviti je treba brezogljično in brezjedrsko energetsko politiko za 21. stoletje E iz brez jêdrskega (oróžja in energije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brezkontáktni -a -o prid. (ȃ) ki za svoje delovanje ne potrebuje neposrednega stika: brezkontaktna kartica; V novi slovenski potni list bo vgrajen brezkontaktni čip z biometričnimi in biografskimi podatki o lastniku E iz brez kontákta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brezpoménski -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez pomena, smisla: Tedne in tedne izgubljamo v čisto brezpomenskih razpravah E iz brez poména
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brezvŕvični -a -o prid. (ȓ) pri katerem radijska zveza nadomešča vrvico med slušalko in telefonom: brezvrvični telefon; Sodelovanje bi bilo koristno za obe podjetji, saj bi lahko skupaj prilagodili svoja omrežja in vlagali v razvoj brezvrvičnih povezav in novih mobilnikov E iz brez vŕvice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brigadírSSKJ -ja m, člov. (í) najvišji častniški čin v Slovenski vojski: Brigadir v naši vojski lahko postane nekdo, ki opravi poveljniško štabno šolo (generalštabni tečaj) in ki ima številne vojaške in civilne izkušnje E ← nem. Brigadier ← frc. brigadier iz (↑)brigáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brík1 -a m (ȋ) embalaža v obliki kvadra za tekočine: Jabolčni sok brez dodanega sladkorja, pakiran v briku E ← agl. bri(c)k, skrajšano iz imena izdelka Tetra Brik® švedskega proizvajalca Tetra Pak (od 1963), iz brick 'opeka'brík2 -- v prid. rabi
Podjetje je na prodajne police poslalo sokove v litrski brik embalaži
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brisálkaSSKJ -e ž (ȃ) ikona na zaslonu ali tipka na tipkovnici za brisanje računalniško napisanega ali narisanega: Brisalka, ki je skoraj vedno v zgornjem desnem kotu, je po novem pomaknjena v spodnjo vrsto E univerbizirano iz brisálna típka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brizgálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) brizgálni tiskálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalnik, inkjet1 izdelovalci brizgalnih tiskalnikov; model brizgalnega tiskalnika; Medtem ko pri domačih uporabnikih že dlje časa prevladujejo barvni brizgalni tiskalniki, je barv v poslovnih dokumentih precej manj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brizgálnikSSKJ -a m (ȃ) tiskalnik, pri katerem se barva nanaša z brizganjem; brizgalni tiskalnik, inkjet1 barvni brizgalnik; izdelovalci brizgalnikov; Na trg bo novi brizgalnik prišel predvidoma še v tem mesecu E (↑)brízgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
brskálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z brskanjem, pregledovanjem strani na svetovnem spletu: brskalne navade; Omogočimo lahko tudi pošiljanje elektronske pošte in tiskanje iz brskalnega okolja, določimo pa lahko tudi seznam spletnih strani, ki jih brskalnik ciklično prikazuje v času nedejavnosti E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bŕskatiSSKJ -am nedov. (r̄ ȓ) pregledovati strani na svetovnem spletu; deskati (3), surfati: brskati po svetovnem spletu; Nekega dne v lanskem letu, ko se je že odločil, da bo iz svoje življenjske zgodbe naredil film, je brskal po internetu in iskal naslove slovenskih producentov E = bolg. brъ́skam 'narahlo tolčem', sorodno z (↑)brízgati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
BTC -- in -ja [bẹtẹcé -êja in bətəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, blagovno-trgovinski center: Glede na uspeh in privlačnost BTC-ja, trgovine v centru mesta ne bodo vitalne s ponujanjem enakega E kratica za B(lagovno)-t(rgovinski) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bug -a cit. [bág-] m (ȃ) rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema; hrošč: Imam TV, ki je imel na začetku bug, ampak po naložitvi novega programa ni več problemov E ← agl. bug, prvotno 'hrošč'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bulímični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z bulimijo: bulimična dekleta; bulimična oseba; In vendar je znana tudi povezanost med spolno zlorabo v otroštvu in kasnejšim razvojem bulimičnega obnašanja E ↑bulimíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bulimíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
búndestág -a m (ȗ-ȃ) spodnji dom nemškega parlamenta: nemški bundestag; poslanci bundestaga; predsednik bundestaga; Nemški kancler, ki bo od prvega zasedanja bundestaga do imenovanja novega predsednika vlade le še vršilec dolžnosti, se o svoji prihodnosti še ni izrekel E ← nem. Bundestag iz Bund 'zveza' + Tag v pomenu 'srečanje, zbor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bungee jumping -- -a cit. [bándži džámping-] in bándži džámping -- -a m (ȃ, ȃ) skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skakanje z elastiko: V soju luči so vso noč z žerjava, postavljenega na mostu, izvajali tudi bungee jumping E ← agl. bungee jumping iz bungee 'elastična vrv' in jumping 'skakanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
búrger -ja m (ú) zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: V povprečju taka solata vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger E ← agl. burger, skrajšano iz hamburger po nemškem mestu Hamburg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
búrka -e ž (ȗ) 1. širok trak, kos blaga, s katerim si muslimanke pokrivajo obraz: Iz vozila so izstopile tri ženske, pokrite z burko, ruto z odprtino v višini oči 2. vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do peta: Talibanski režim je ženskam zapovedoval, da se odenejo v burke, tradicionalna oblačila, ki povsem zakrijejo telo in obraz E ← agl. burqa, nem. Burka ← arab. burḳuʿ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī) 1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti 2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
butíčni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s posebno, neserijsko izdelavo v manjši količini: Proizvodnja letal je butična in neserijska E (↑)butík
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
butler -ja cit. [bátler] in bátler -ja m, člov. (á) v angleškem okolju služabnik, strežnik v ugledni, premožni hiši: Nekdanji butler waleške princese piše knjigo o pravilih lepega vedenja in umetnosti zabavanja | Batler sprejema goste pri vratih po predhodnih navodilih svojega gospodarja E ← agl. butler ← stfrc. bouteillier iz bouteille 'steklenica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bypass1 SSKJ -a cit. [bájpas] in bájpas -a m (ȃ) 1. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; obvod (2), premostitvena operacija: En bypass lahko traja ure in ure | Preživel sem tri bajpase, zamenjali so mi oba kolka 2. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; obvod (3): Zakon je zapisan tako, da predstavlja bypass mimo ustave, da na neki način zlorablja ohlapnost ustavnih določil | Izčrpavanja matičnega podjetja z bajpasom naša pravna praksa ne ocenjuje kot krajo, ker takšnih primerov naša pravna praksa še ne pozna E ← agl. bypass, prvotno 'obvoz', iz by 'ob, poleg' + pass 'prehod'bypass2 -- v prid. rabi v zvezi bypass podjetje
podjetje, ki je ustanovljeno kot vzporedno obstoječemu zaradi potrebe ali koristi koga: Bypass podjetje je bilo zaradi nezakonitega vpisa izbrisano iz sodnega registra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007 bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
carving1 -a cit. [kárving-] in kárving -a m (ȃ) smučanje z nekoliko krajšimi smučmi, ki so razširjene na koncih in tako omogočajo lažje zavijanje in vodljivost: Zveza trenerjev in učiteljev smučanja Slovenije je med vikendom priredila državno prvenstvo v veleslalomu in carvingu | Žal smo Slovenci, ki smo karving prvi razvili, to revolucijo v alpskem smučanju slabo izkoristili E ← agl. carving iz carve 'rezati, rezbariti'carving2 -- v prid. rabi
carving smuči in smuči carving; V danes uveljavljeni carving tehniki smuči s poudarjenim stranskim lokom omogočajo smučanje brez oddrsavanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ) 1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš 2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
casual1 -- cit. [kêžuəl] prid. (ȇ) 1. obl. sproščen, neformalen, zlasti v povezavi z oblekami in obutvijo: casual kolekcija; casual obleka; Podjetje v prihodnjem letu stavi na oblačila, ki jih označujejo kot novo romantiko v casual stilu 2. sproščen, neformalen, ravnodušen, zlasti v komunikaciji: Američani so s svojo brezbrižnostjo, sproščenostjo, casual in pregovorno pozitivno držo zdaj prekosili sami sebe E ← agl. casual ← stfrc. casuel ← poznolat. cāsuālis 'naključen' iz cāsus 'padec, dogodek, naključje'casual2 prisl. (ȇ)
Večina je bila oblečena zelo športno in casual
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ) gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CD -ja in -- [cẹdé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Pred nekaj meseci je izšel CD s koncertnimi posnetki 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD-plošča (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Ko sem si prvič zavrtel CD v avtu, nisem mogel verjeti, da sta en človek in ena električna kitara lahko tako močna E ← agl. CD, kratica za c(ompact) d(isk), dobesedno 'zgoščen disk' kot opozicija do 12-palčnega laserskega diska, agl. laser disk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CD-player -ja cit. [cẹdé-plêjer] m (ẹ̑-é) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-predvajalnik, laserski gramofon (1): prenosni CD-player; V razredu ni kasetofona ali CD-playerja, ker ni finančnih sredstev E ← agl. CD player iz ↑CD + ↑player
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CD-plôšča -e in plôšča CD -e -- [cẹdé-plôšča] ž (ẹ̑-ó) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-rom, cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Trio bo predstavil pesmi, ki so v prvi polovici januarja izšle na CD-plošči 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), cede (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Posnel je več kot trideset CD-plošč in pripravil številne radijske posnetke E ↑CD + (↑)plôšča
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CD-predvajálnik -a in predvajálnik CD -a -- [cẹdé-predvajálnik] m (ẹ̑-ȃ) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, laserski gramofon: Prvi CD-predvajalnik se je na trgu pojavil že v osemdesetih, vendar zaradi občutljivosti na tresljaje še ni služil svojemu namenu E ↑CD + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CD-róm -a [cẹdé-róm in cẹdé-rôm] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), cede (1), cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): V okviru prireditve bo izdan CD-rom, na katerem bodo slike, animacije in podatki o prireditvi in nastopajočih E ↑CD + ↑RÓM
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cedé -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Zaradi razširjenosti formata mp3 in piratskih cedejev se je znižala komercialna vrednost glasbe 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Novi cede bo izšel tudi v hrvaškem in angleškem jeziku E ↑CD
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cedêjka -e ž (ȇ) pog. 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Obiskovalci dobijo ob vhodu vodič v obliki cedejke in dvanajst gledaliških listov 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), zgoščenka (2): S slušalkami na glavi med ogledom poslušajo cedejko E univerbizirano iz ↑CD-plôšča
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cederómski -a -o in cederômski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) ki se nanaša na cederom: Včeraj so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predstavili cederomski strežnik v mreži, ki omogoča velikemu številu uporabnikov, da hkrati pregledujejo podatkovne zbirke, dosegljive na strežniku E ↑céderóm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
celiakíja -e [celijakija] ž (ȋ) med. kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten: bolehati za celiakijo; bolnik s celiakijo; V zadnjih desetletjih ugotavljamo čedalje več celiakije pri starejših otrocih in pri odraslih E ← nlat. coeliacia iz gr. koiliakós 'črevesni, trebušni' iz koilía 'črevesje, trebuh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
celulítni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s celulitom: celulitno tkivo; Pod mikroskopom so v maščobnem in vezivnem tkivu s celulitnih predelov našli znake kroničnega vnetja E (↑)celulít
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cèntSSKJ cênta in cénta m (ȅ é; ẹ́) vrednost ene stotine evra; stotin: Prav je, da potrošniki gledajo na vsak cent E ← agl. cent (in v izgovoru prilagojeno starejši izposojenki s pomenom 'sto kilogramov'), starejše 'stotina', pod vplivom (↑)procènt iz prvotnega 'sto' ← stfrc. cent < lat. centum
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
centríst -a m, člov. (ȋ) polit. kdor zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: Izvorno levosredinska stranka se je več deset let pomikala na desno; danes njeni pripadniki veljajo za centriste, vendar so v evropskem parlamentu člani desničarskih povezav E (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
centrístični -a -o prid. (í) polit. ki je v zvezi s centristi ali centrizmom: centristične stranke; Na pobudo koalicijskega partnerja je prišlo do izglasovanja nezaupnice centristični vladi E ↑centríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
centrístka -e ž, člov. (ȋ) polit. ženska, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: Med kampanjo se je družil z močnimi ženskami, denimo s centristko Simone Veil, bojevnico za legalizacijo splava v Franciji E ↑centríst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
certificíranje -a s (ȋ) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certifikacija: politika certificiranja; postopki certificiranja; Kmalu bo oblikovana posebna skupina, ki bo izpeljala postopek certificiranja za izdelke z geografskim poreklom ali izdelke višje kakovosti, kakršna je ajdova kaša po tradicionalnem receptu E iz certificírati ← nem. zertifizieren ← lat. certificāre iz certus 'odločen, gotov' + facere 'napraviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
certifikácija -e ž (á) strokovni postopek, s katerim se pisno zagotovi, da je ocenjeni izdelek ali dejavnost v skladu z določenimi predpisi in standardi; certificiranje: certifikacija izdelkov; postopek certifikacije; Udeleženci seminarja so razmišljali, kako vzpostaviti sistem evalvacije, certifikacije in mentorstva vzgojiteljem in učiteljem E ← nem. Zertifikation iz certificírati, ↑certificíranje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
certifikátni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s certifikatom: certifikatni račun; certifikatni sistem; certifikatna agencija; Želi država vplivati na certifikatni trg? E ↑certifikát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
certifikátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na certifikat: certifikatski primanjkljaj; Na vsak način ima prav, ko svoje certifikatske delničarje prepričuje: ne prodajajte, če ni sila E ↑certifikátcertifikátska lúknja -e -e ž (ȃ, ȗ)
v postopku lastninjenja nastali presežek vrednosti lastniških certifikatov glede na vrednost lastninjenega premoženja; privatizacijska vrzel: Vlado je treba vedno znova opominjati, da še ni uresničena njena obveznost, da pokrije tako imenovane certifikatske luknje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
chardonnay -ja cit. [šardoné -êja] in šardoné -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. trta z majhnimi do srednje velikimi, zbitimi, koničastimi grozdi cilindrične oblike, po izvoru iz Francije: Suho peneče se vino je narejeno iz chardonnayja, modrega pinota in rebule | Letos so pustili 40 arov vinograda z nasadom šardoneja v bližini cerkve na Kapeli 2. zlatorumeno kakovostno vino iz grozdja te trte s cvetno ali sadno aromo: Chardonnay se je štiri mesece staral v barikih in diši po zrelem sadju in nežni vanilji | K pečenemu odojku se prilegajo barikiran šardone, malvazija in sivi pinot E ← frc. chardonnay po krajevnem imenu Chardonnay
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
chatati -am cit. [čêtati] nedov. (ȇ) pogovarjati se prek internetne storitve, ki omogoča sinhrono komunikacijo med uporabniki; klepetati: Novi elektronski mediji bodo spremenili naš planet v globalno vas, v kateri bodo vsi izdatno in enakopravno chatali E ↑chat
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cheeseburger -ja cit. [čízburger] in čízburger -ja m (ȋ) sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa in z rezino sira: Brokerji ob goltanju opoldanskega cheeseburgerja živčno strmijo v borzno tečajnico nad prodajnim pultom | Vrsta se tako hitro sprazni, da se znajdem pred blagajno prej, kot se utegnem odločiti, ali bom naročil hamburger ali čizburger E ← agl. cheeseburger iz cheese 'sir' + ↑búrger
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ) univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E ← agl. chi ← kit. qì
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
címer -mra m, člov. (í) pog. sostanovalec, navadno v dijaški ali študentski sobi: Slišala sem, da naj bi stanovalki cimer šel na živce, zato ga je prijavila E ← nem. Zimmer(kamerad) iz Zimmer 'soba' + Kamerad 'tovariš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
címra -e ž, člov. (í) pog. sostanovalka, navadno v dijaški ali študentski sobi: Zaradi študija je zapustila rodni Maribor in z dvema cimrama živi v Ljubljani E ↑címer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
citíranost -i ž (ȋ) kazalec uspešnosti avtorja, dela glede na pogostnost citiranja: citiranost člankov; indeks citiranosti; Mednarodna odmevnost njegovega dela se kaže v bogati citiranosti in več kot 50 vabljenih predavanjih E (↑)citírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
civílnodrúžbeni -a -o prid. (ȋ-ȗ) ki je v zvezi s civilno družbo: civilnodružbene organizacije; civilnodružbena pobuda; civilnodružbeno gibanje; Ni se mogoče znebiti občutka, da dolgo pričakovana in včeraj izvedena ustanovitev tega društva presega zgolj društvene, civilnodružbene okvire in je pomemben mejnik na slovenskem političnem prizorišču E iz civílna drúžba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
comeback -a cit. [kámbek] m (ȃ) vrnitev, navadno na javno sceno: »Ne, takšnemu življenju se res ne nameravam odreči,« je dvakratni svetovni prvak v finskih medijih ovrgel govorice o comebacku E ← agl. comeback iz come 'priti' + back 'nazaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
consulting -a cit. [konzálting-] in konzálting -a m (ȃ) strokovno, izvedensko svetovanje: Širitev poslovnega sodelovanja zahteva razvoj consultinga, zlasti v državah, kjer je poslovanje tesno povezano s tradicijo in zelo svojevrstno kulturo | Zakaj se branite tujega inženiringa, konzaltinga, nadzora? E ← agl. consulting iz (↑)konzultírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
crash -a cit. [krêš] in krêš -a m (ȇ) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: Več kot 12 milijonov nemških delničarjev in lastnikov skladov je pravkar spoznalo, kaj je to crash – doživeli so največje uničevanje denarja v moderni finančni zgodovini | Vlagatelji se zelo bojijo borznega kreša 2. prenehanje delovanja: To so bile sage z računalniki; en manjši crash na dan in en večji na mesec je bilo normalno stanje | Poskus predvajanja filma z najnovejšim programom se je končal s krešem E ← agl. crash 'polom, tresk, trčenje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
CT- [cẹté] prvi del zloženk (ẹ̑) 1. ki se nanaša na rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika: CT-aparat in aparat CT; CT-preiskava in preiskava CT; 2. ki se nanaša na napravo za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika: CT-posnetek in posnetek CT E ↑CT1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
curling -a cit. [kə̀rling-] in kêrling -a m (ə̏; ȇ) ekipni šport, podoben balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: Največja posebnost curlinga je tako imenovano pometanje, saj igralci dobesedno pometajo pred drsečim kamnom in s tem dosežejo boljše drsenje in daljšo pot | Na zimskih olimpijskih igrah mladih se bo približno tisoč nastopajočih, starih od 14 do 18 let, merilo v sedmih športih, in sicer v smučanju, hokeju, biatlonu, bobu, sankanju, kerlingu in umetnostnem drsanju E ← agl. curling iz curl 'gubati, kodrati, valoviti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvetênjeSSKJ -a s (é) zlasti v zvezi z morje, jezero pojav množične namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, ki se kaže kot rdeče, zeleno, rjavo obarvanje vode: cvetenje morja; Fosfati onesnažujejo vodotoke in povzročajo škodljivo cvetenje alg v jezerih E ↑cvetéti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
cvičkaríja -e ž (ȋ) promocijski in turistični festival, kjer predstavljajo etnološke in enološke značilnosti Dolenjske: Prvo dejanje letošnje cvičkarije, ki je na prizorišču kostanjeviškega otoka potekala ta konec tedna, je bila slavnostna otvoritev cvičkove vinske kleti v cistercijanskem samostanu E (↑)cvíček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čádor -ja m (ȃ) vrhnje oblačilo muslimank v obliki ogrinjala, ki pokriva telo od glave do pet: nositi čador; Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet E ← agl. chador ← perz. čāder iz (↑)šôtor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čága -e ž (á) pog., v štajerskem okolju zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev: Čaga se je, kljub tisti dan slabemu vremenu, očitno zavlekla E ← hrv. čȁga, nejasnega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čápec -pca m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čefur (2): Napovedi so zbujale obete, da bomo končno dobili celovečerec, ki se bo ubadal s čapci, reperji in ostalimi urbanimi kulturami E iz (čip)čap, onomatopeje, ki posnema albanščino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čarôvnikSSKJ -a m, živ. (ȏ) rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zapleteno opravilo: Za prvo namestitev naprave lahko uporabimo tudi čarovnika, ki nas v osmih korakih pripelje do funkcionalne namestitve sistema E (↑)čár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
částiti -im dov. in nedov. (ȃ) pog. izkazati prijaznost, vljudnost, naklonjenost s pogostitvijo, plačilom računa v restavraciji, gostinskem lokalu: častiti večerjo; Častim pijačo, sem mu rekel spravljivo E ← hrv., srb. čàstiti iz (↑)část
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čefúr -ja m, člov. (ú) 1. slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, živeč v Sloveniji; jugovič (1): zmerjati koga s čefurjem; Učitelj, ki sliši učenca, ki drugemu reče, da je čefur, mora v tistem trenutku ukrepati 2. pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čapec: Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev E verjetno ← hrv., srb. Čìfut 'Jud' ← tur. Çıfıt ← arab. Jahūd ← hebr. Jehūdīm 'Judje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čekírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preveriti ustreznost dokumentov in prtljage pred poletom z letalom: čekirati prtljago; čekirati vozovnico; Ko smo se že čekirali za odhod v Romunijo, je prišla k nam letališka policistka in zahtevala potne liste 2. nedov. pog. pregledovati: čekirati elektronsko pošto; Policaji so čekirali njene bančne račune, telefonske račune, e-maile in spletne strani, po katerih je surfala na dan izginotja E ← agl. check, prvotno 'dati šah', prvotneje 'šah', ← stfrc. eschequier ← srlat. scaccārium iz (↑)šáh
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čéšnjevecSSKJ -vca m (ẹ́) 1. nizki fižol pozne sorte z vijoličastorjavkastimi zrni: saditi češnjevec; fižol češnjevec; češnjevec v solati; Pasulj je mogoče skuhati tudi iz češnjevca, le da barva ni pristna 2. sorta paradižnika z okroglimi manjšimi plodovi: paradižnik češnjevec; V večji skledi zmešamo skupaj hobotnico, vloženo šalotko, češnjevec, olive in na grobo narezano baziliko E (↑)čéšnjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čezcéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki je postavljen nad cestiščem: čezcestni plakat; čezcestni transparent; Prehitre voznike na varno pot v šolo opozarja tudi pet čezcestnih napisov Šolska pot E iz čez césto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
číli -ja m (ȋ) 1. feferonu podobna sorta paprike ali njeni drobni koničasti pekoči plodovi: pridelovati čili; svež čili; V posodi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo, ingver in čili 2. začimba iz zmletih posušenih plodov te rastline: ščepec čilija; Potrebujemo pol litra tekočega jogurta, kavno žličko čilija v prahu, po dve žlici sesekljanega svežega peteršilja in bazilike, 100 g nepraženih bučnih semen, sol, poper E ← agl. chili ← špan. chile ← indijan. (nahuatl) chilli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čípSSKJ -- v prid. rabi (ȋ) čipni: Zaradi varnosti poslovanja smo pred leti prešli z magnetnih kartic na kartice s čip tehnologijo – glej tudi číp... E ← agl. chip, prvotno 'drobec, iver'číp kártica -- -e in čípkártica -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čipna kartica: parkirna čip kartica; čip kartica zdravstvenega zavarovanja; Zdravniki bodo morali vpisovati recepte in darovanje organov izključno v čip kartice in ne več na papir
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čipíran -a -o prid. (ȋ) označen z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirana žival; Nimamo registra čipiranih mačkov, zato si želim, da bi v zavetišču vzpostavili internega, da bi lahko izsledili lastnike E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čipírati -am dov. in nedov. (ȋ) označiti žival z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirati pasje mladiče; V ljubljanskem zavetišču ob sterilizaciji in kastraciji mačke po novem tudi čipirajo E ↑číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čípni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑čípčípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čístSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah 2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
člôvek-léto -a s (ó-ẹ́) enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čokohólik -a m, člov. (ọ́) kdor pretirano uživa čokolado: Čokoholiki si v čokoladnici lahko kupijo, kar si poželijo E ← agl. chocoholic iz (↑)čoko(láda) + (↑)(alko)hólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čokoládnica -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelavo ali prodajo čokolade: odpreti čokoladnico; Obiskala je čokoladnico v Parizu in se tam naučila nekaj skrivnosti o izdelavi čokolade E (↑)čokoláda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čokolíno -a m (ȋ) 1. živilski izdelek iz žitnih kosmičev, čokolade v prahu in dodatkov, navadno kot otroška hrana: preliti čokolino z mlekom; Poleg vsega drugega na mesec popijejo okoli 50 litrov mleka in pojedo okoli štiri kilograme čokolina 2. jed iz tega izdelka: zajtrkovati čokolino; Pogreje si mleko, pripravi čokolino in poje zajtrk E po imenu izdelka Čokolino® (od 1970) hrvaške tovarne Podravka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črkoválnik -a m (ȃ) del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; pregledovalnik (1): slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik; Prepoznala je nekaj tipkarskih napak, ki so črkovalniku ušle, ker pač tudi napačno napisana beseda nekaj pomeni E (↑)črkováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črnogradíteljstvo -a s (ȋ) graditeljstvo, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: Črnograditeljstvo naj bi po novem kazenskem zakonu sodilo tudi med kazniva dejanja E (↑)črnogradítelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
črnográdnja -e ž (ā) gradnja, ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; črna gradnjaSSKJ: legalizirati svojo črnogradnjo; preprečevanje črnogradenj; Najbolj kritične so črnogradnje in posegi v okolje zaradi ozkih interesov, ki prinašajo določeni skupini dobiček E iz čŕna grádnja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čúkSSKJ -a m, živ. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; Avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov E = sthrv. čȗk, nar. bolg. čúk < pslov. *čukъ iz ide. *(s)k'ā̆u̯-, *(s)k'ē̆u̯-, *(s)k'ū̆- 'tuliti, cviliti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čústvenostni -a -o prid. (ȗ) jezikosl. ki je v zvezi z izražanjem ali vzbujanjem čustvene prizadetosti: čustvenostni označevalnik; V slovarju je v več kot treh četrtinah primerov pred slovničnim pojasnilom v zvezi s/z čustvenostna oznaka E (↑)čústvenost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
čútnonazóren -rna -o prid. (ū-ọ́ ū-ọ̄ ū-ọ́) ki je v zvezi s čutno nazornostjo: čutnonazoren jezik; Vrnil se je k priljubljenim temam in jim dal vidno, čutnonazorno podobo E iz čútni názorčútnonazórno prisl. (ū-ọ́)
čutnonazorno prepričati; S filmom sveta sicer ne spreminjamo, lahko pa ga z njim čutnonazorno predstavimo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á) odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dátidàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dánSSKJ dnéva m (ȃ ẹ̑) dán odpŕtih vrát dnéva -- -- m (ȃ, ȓ, á; ẹ̑)
predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan: Skrbel je za publiciteto, fotografiral in pisal o rastlinah, prirejal dneve odprtih vrat vrtnarije in tako širil glas o svojem delu
dán samostójnosti in enôtnosti dnéva -- -- -- m (ȃ, ọ́, ó; ẹ̑)
državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990: slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Pojutrišnjem, dan za božičem, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti; gre za praznik, ob katerem se spominjamo plebiscitarne odločitve za samostojno državo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dárkerica -e ž, člov. (á) pripadnica mlajše generacije, katere način življenja se kaže v oblačenju v črno: Televizijska voditeljica je razkrila, da je bila kot najstnica darkerica E (↑)dárker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
datotéčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z datoteko: datotečni sistem; datotečni strežnik; datotečni zapis; Take datoteke je mogoče pregledovati tudi v datotečnem brskalniku E (↑)datotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dávčniSSKJ -a -o prid. (á) dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma
dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
daytonski -a -o cit. [dêjtonski] prid. (ȇ) daytonski sporazúm -ega -a m (ȇ, ȗ)
sporazum med sprtimi stranmi na ozemlju bivše SFRJ, podpisan novembra 1995 v Daytonu, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini ter se je odločilo o njeni prihodnosti: S tem dokumentom se prihodnja vlada narodne enotnosti zavezuje, da bo spoštovala in dosledno izvajala daytonske sporazume, da se bo aktivno in hitro vključila v mednarodno skupnost in sklenila spravo s svetom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
DDV -ja in -- in ddv -ja in -- [dẹdẹvé -êja in dədəvə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. davek na dodano vrednost; dedeve: obračun DDV-ja; stopnja DDV-ja; uvedba DDV-ja; zakon o DDV; Vlada želi pokriti delni izpad prihodkov z naslova DDV-ja s povišanjem stopnje tega davka E kratica za d(avek na) d(odano) v(rednost)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ) končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v nedejavnost, narediti neaktivno: deaktivirati bombo; Nekaj antibiotika se v tem času zagotovo deaktivira 2. narediti, povzročiti, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nediferencialni frontalni pouk nadarjene učence demotivira in deaktivira E (↑)de… + (↑)aktivírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
debalkanizácija -e ž (á) odprava neurejenih, zlasti političnih razmer, kakršne so (bile) značilne za Balkan: Pogreša sistem demokratičnih vrednot v naši družbi, v šoli bi bil že čas za debalkanizacijo učnih vsebin, še zlasti pri pouku zgodovine E (↑)debalkanizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
debatêrSSKJ -ja m, člov. (ȇ) kdor se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debator: Mladi debaterji in njihovi mentorji so se izpopolnjevali v različnih retoričnih delavnicah E ← frc. débatteur iz (↑)debatírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
debatêrkaSSKJ -e ž, člov. (ȇ) ženska, ki se načrtno ukvarja z veščino debatiranja; debatorka: Jaz sem sama bila v srednješolskih letih debaterka in vem, da ni enostavno E ↑debatêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
debátniSSKJ -a -o prid. (ȃ) debátna kavárna -e -e ž (ȃ, ȃ)
prireditev, navadno v okviru knjižnega sejma, na kateri se povabljeni avtorji pred obiskovalci pogovarjajo o določeni temi, povezani s knjigami: Na debatni kavarni so potekali pogovori o kulturno-literarnih tematikah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dédi -ja m, člov. (ẹ̑) pog. dedek, stari oče: Moj dedi je bil glasbenik, igral je klarinet v vojaški godbi in poučeval harmoniko E (↑)déd po zgledu (↑)bábi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dednína -e ž (í) biol. celota dednih informacij živega bitja v genih; genom: Odkril je številne načine kontrole in številne molekule, vpletene v proces popravljanja poškodovane dednine E (↑)déden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deindeksácija -e ž (á) ekon. ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dejávnica -e ž (ȃ) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi 2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dekánja -e ž, člov. (ā) predstojnica fakultete; dekanicaSSKJ, dekanka: dekanja fakultete; Dekanja je povedala, da jim je uspelo v fakultetne programe vnesti odprtost (samo letos je na fakulteti predavalo 66 zunanjih profesorjev), izbirnost predmetov, interdisciplinarnost in tutorstvo E po zgledu župánja iz (↑)dekàn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ) ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dekomisíja -e ž (ȋ) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dekomprimírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zmanjšati tlak, sprostiti pritisk: Komprimirani plini v jeklenki za potapljače se pred vdihom vsakokrat dekomprimirajo 2. spremeniti datoteko iz zgoščene v prvotno, nezgoščeno obliko: Ko je datoteka stisnjena, ni prav uporabna, zato jo moramo pred vnovično uporabo dekomprimirati nazaj na njeno normalno velikost E (↑)de… + (↑)komprimírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deléžijski -a -o prid. (ẹ̑) jezikosl. ki se nanaša na deležje: deležijski polstavki E (↑)deléžjedeléžijsko izrážanje -ega -a s (ẹ̑, á)
izražanje, pisno ali govorno, z deležji: Deležijsko izražanje je bilo modno v določenem obdobju 19. stoletja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
delfinárij -a m (á) prostor, poslopje za gojenje velikih morskih živali, zlasti delfinov: Med čofotanjem v delfinariju morski lev Mike nežno ovije plavut okoli delfinke Jenny, medtem ko skupaj plavata po bazenu E ← nem. Delphinarium iz (↑)delfín + (↑)(akv)árij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
déloSSKJ -a s (ẹ́) délo na čŕno -a -- -- s (ẹ́, ŕ)
samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov: Posameznik bo kršil novi zakon, če bo v svojem imenu in za svoj račun zaposlil delavca, ki zanj opravlja delo na črno E po zgledu nem. Schwarzarbeit in it. lavoro nero
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
deloholízem -zma m (ī) zasvojenost z delom; deloholičnost: Deloholizem je v zadnjih letih dobil status nekakšne epidemije zahodne civilizacije E ↑delohólik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
démo -- v prid. rabi (ẹ̑) ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa; demonstracijskiSSKJ, predstavitveni: demo različica; demo verzija – glej tudi démo... E ← agl. demo, skrajšano iz (↑)demo(nstrácija)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
démo... prvi del zloženk (ẹ̑) ki je v zvezi z demonstracijo, predstavitvijo česa: demorazličica; demoverzija – glej tudi démo E ↑démo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
demotivírati -am nedov. in dov. (ȋ) povzročati, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nasprotniki reforme sodijo, da se v načrtu skrivajo nevarnosti za univerzitetno demokracijo, to pa da bo prej demotiviralo univerzitetne učitelje, kot pa jih pripravilo k učinkovitejšemu delu E (↑)de… + (↑)motivírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
denacionalizíranec -nca [denacijonaliziranəc] m, člov. (ȋ) kdor je dobil vrnjeno nacionalizirano premoženje ali je upravičen do njega: združenje denacionalizirancev; obveznosti do denacionalizirancev; Predlagamo, da se ponovno razmisli o sprejemljivejši rešitvi, tako za denacionalizirance, upravičence, kakor tudi za prejšnje imetnike stanovanjske pravice oz. najemnike v denacionaliziranih stanovanjih E (↑)denacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
denominíran -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje po uvedbi nove denarne, vrednostne enote v zameno za večje število starih: Finančni strokovnjaki priporočajo podjetjem, naj odprejo račune, denominirane v evrih E ↑denominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
denominírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti novo denarno, vrednostno enoto v zameno za večje število starih: V kratkem bodo točke skladov denominirali, kar pomeni, da bodo vlagatelji iz dosedanje ene točke dobili deset novih, katerih vrednost bo za desetino nižja E ← nem. denominieren iz (↑)de… + ↑nominírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
depresívnež -a m, člov. (ȋ) depresiven človek; depresivec: V besedilih tako kot prenekateri drugi novorokovski depresivnež obupuje nad seboj in stanjem sveta E (↑)depresíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dnídesétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dèskarSSKJ -ja m, člov. (ə̏) 1. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar, border, snowboarder: Med 1. decembrom in 21. februarjem se je samo na Rogli zaradi krivde smučarjev in deskarjev zgodilo pet nesreč, v katerih se je več ljudi huje poškodovalo
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), snowboarder (//): Najboljši deskarji na snegu bodo ta konec tedna nastopili v Avstriji 2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, srfar (2), surfer (2): spletni deskar; Priljubljeni strežniki morajo v sekundi zadovoljiti potrebe desettisočev, stotisočev ali milijonov deskarjev E ↑dèskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
désusovec -vca m, člov. (ẹ̑) član Demokratične stranke upokojencev Slovenije: Kje vidi egoistične interese desusovcev in kje so dokazi za žaljivo trditev, da nas v DeSUS združujejo le leta in isti dan prejemanja pokojnine? E iz kratice DeSUS za De(mokratična) s(tranka) u(pokojencev) S(lovenije)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
detánt -a m (ȃ) popuščanje (napetosti) v medsebojnih odnosih, zlasti političnih: Generali so s strokovnimi analizami veliko prispevali k detantu, več njihovih predlogov sta potem obe velesili vnesli v svoje sporazume o omejitvi oborožitve E ← nem. Detente ← frc. détente 'popuščanje napetosti ali pritiska'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
detoksikácija -e ž (á) odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
devetlétka -e ž (ẹ̑) devetletna osnovna šola: program devetletke; uvedba devetletke; Med izbirnimi predmeti v devetletki je kar sedem tujih jezikov E univerbizirano iz devétlétna osnôvna šóla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
devícaSSKJ -e ž, člov. (í) kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica, Poe riba, Marx in Freud pa sta bila rojena v znamenju bika E = stcslov. děvica, hrv. djèvica, strus. devíca, stčeš. děvice < slovan. *děvica iz *děva 'mlada ženska' < ide. *dhoh1i-u̯ah2 'doječa' iz korena *dheh1i- 'dojiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
devíškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) devíško olívno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ȋ, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško oljčno olje: Cvetove šentjanževke zmečkamo v možnarju ali z valjarjem, stresemo v steklenico do ene tretjine in dolijemo deviško olivno olje do vrha
devíško óljčno ólje -ega -ega -a s (ȋ, ọ̄, ọ́)
olje, katerega pridelava ne vključuje nobenega kemičnega postopka ali obdelave; deviško olivno olje: Poleg idrijskih čipk in deviškega oljčnega olja iz slovenske Istre je zdaj vsestransko zaščitena v Evropski uniji še izvirnost prekmurske gibanice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dezóksiribonukleínska kislína -e -e ž (ọ̑-ȋ, í) biol. nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; DNK: Dezoksiribonukleinska kislina je osnovna sestavina genskega materiala E po zgledu nem. Desoxiribonucleinsäure, agl. desoxyribonucleic acid iz (↑)dezoksi(dácija) + (↑)ribonukleínski in (↑)kislína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dežêlaSSKJ -e ž (é) dežêla na sónčni stráni Álp -e -- -- -- -- ž (é, ọ̑, á, ȃ)
Slovenija: Nihče v Sloveniji ni bil več prepričan, da bo dežela na sončni strani Alp res gostila najboljše vaterpoliste Evrope
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diahróniSSKJ -a -o [dijahroni] prid. (ọ̑) diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dialektológinja -e [dijalektologinja] ž, člov. (ọ̑) strokovnjakinja za dialektologijo; narečjeslovka: V času podiplomskega študija se je izobrazila kot dialektologinja, še posebej specializirana za delo pri lingvističnih atlasih E (↑)dialektológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑) 1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti 2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti E (↑)dialóški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ) 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; diskdžokej (1), DJ (1): radijski didžej; V mladosti je nekaj let preigraval kitaro, nato pa se seznanil z elektronsko glasbo in začel nastopati kot didžej 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; diskdžokej (2), DJ (2): S produkcijskim prvencem, ki mu je pripadel naziv prve slovenske progresivne plošče, sta pritegnila pozornost didžejev svetovnega formata E ← agl. deejay po izgovoru kratice DJ za ↑dískdžôkej
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
didžêjanje -a s (ȇ) 1. izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: Pričakala ga je približno tisočglava množica navdušenih plesalcev dovolj odprte glave za Gillesov značilni slog didžejanja, ki je nekakšen glasbeni talilni lonec 2. poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje; Didžejanje oziroma mešanje glasbenih kosov postaja dejavnost sodobnih intelektualcev E ↑dídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
didžêjka -e ž, člov. (ȇ) ženska, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: Ob desetih zvečer so prispeli v klub, kjer jih je pričakala znamenita didžejka E ↑dídžêj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitálec -lca m (ȃ) pog. fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalni fotoaparat, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zrcalnorefleksni digitalec; Fotoaparati z deset- in večkratno optično povečavo so danes med bolj priljubljenimi digitalci E univerbizirano iz digitálni fotográfski aparát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitalizácija -e ž (á) 1. pretvorba podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: projekt digitalizacije; Digitalizacija je drag postopek 2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: Po usmeritvah strategije razvoja bo letos izpeljana popolna digitalizacija telekomunikacijskega omrežja, ki jo bomo izvajali s postopno zamenjavo analognih telefonskih central z digitalnimi E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitalizíran -a -o prid. (ȋ) pretvorjen v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: digitalizirana glasba; digitalizirana oblika; digitalizirana slika; Slovensko telefonsko omrežje bo do konca leta v celoti digitalizirano E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitalizíranje -a s (ȋ) pretvarjanje podatkov in informacij v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Knjiga se ukvarja z vprašanjem vpliva digitaliziranja knjižnih vsebin na knjižni trg in z razlogi, zakaj e-knjige niso nadomestile tiskanih knjig E ↑digitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pretvoriti podatke in informacije v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: Računalniški strokovnjaki so listine digitalizirali kar na domoznanskem oddelku, kar nam je prihranilo precej tveganja v zvezi s prevozom ter zaščito gradiva 2. uvesti tehnologijo, ki temelji na taki pretvorbi: Šele leta 2001 je Telekom v celoti digitaliziral svoje telekomunikacijsko omrežje E ← nem. digitalisieren iz (↑)digitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki podaja podatke in informacije v zaporedju številk 0 in 1: digitalni zapis; digitalna oblika; Prej je bil zapis analogni, zdaj je digitalni 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: digitalna tehnologija; Digitalna projekcija zagotavlja popolno kopijo za vsako predstavo v vsej življenjski dobi filma in za vsak narejen duplikat E ← agl. digital iz digit 'števka' ← lat. digitus 'prst, kazalec'digitálna fotografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
1. fotografija, narejena na osnovi digitalnih podatkov: album digitalnih fotografij; prenos digitalnih fotografij s spominskih kartic na zapisljive nosilce CD-R; Je digitalna fotografija, posneta z najboljšim fotoaparatom, res boljša od analogne?
2. ed. tehnologija za fotografiranje na digitalni nosilec podatkov: področje digitalne fotografije; predavateljica digitalne fotografije; Je eden od pionirjev digitalne fotografije in prvi fotograf, ki je v celoti digitaliziral svoj atelje
digitálna kámera -e -e ž (ȃ, ȃ)
videokamera, v kateri se slika pretvarja v digitalno obliko: digitalna kamera z visoko ločljivostjo; leča digitalne kamere; Digitalne kamere in sodobne komunikacijske rešitve omogočajo pošiljanje fotografij in videoposnetkov po vsem svetu takoj po njihovem nastanku
digitálni fótoaparát -ega -a m (ȃ, ọ̑-ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotografski aparat, digitalnik: zmogljiv digitalni fotoaparat; model digitalnega fotoaparata; Vse razstavljene fotografije so posnete z digitalnim fotoaparatom
digitálni fotográfski aparát -ega -ega -a m (ȃ, ȃ, ȃ)
fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalnik: znati uporabljati digitalni fotografski aparat; Digitalni fotografski aparati so najnovejša modna muha, a hkrati tudi nadvse uporabne naprave, če nameravamo snemati slike za poznejšo računalniško rabo in obdelavo
digitálni podpís -ega -a m (ȃ, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; elektronski podpis, e-podpis: preverjanje digitalnega podpisa; podaljšanje veljavnosti digitalnega podpisa; Ministri Evropske skupnosti so uradno odobrili zakon, ki izenačuje digitalni podpis z lastnoročnim podpisom
digitálni zapís -ega -a m (ȃ, ȋ)
pretvorba različnih signalov v kodo s pomočjo računalniških orodij: V vseh vmesnih fazah se filmski zapis, tako slikovni kot tonski, danes obdeluje v digitalnem zapisu z računalniškimi orodji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
digitálnik -a m (ȃ) fotografski aparat, pri katerem se slika shrani v digitalnem zapisu; digitalec, digitalni fotoaparat, digitalni fotografski aparat: Svetloba v digitalniku pade neposredno na optično tipalo E (↑)digitálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog. 1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno 2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E ← agl. dealer iz (↑)dílati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dílerski -a -o in dealerski -a -o cit. [dílerski] prid. (í) pog. ki se nanaša na dilerje: dilerski biznis; Glavne dilerske mreže so zadaj, za šolo, za ograjo, v šolskih klopeh E ↑díler
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
díoksín -a m (ȋ-ȋ) 1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD) 2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na dioksin: dioksinski škandal; dioksinska kokoš; dioksinsko tveganje; Pri zaužitju večje količine dioksinskih primesi v hrani se pokažejo značilni znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, med tako imenovanimi lokalnimi znaki pa je še draženje kože, oči in sluznic E ↑díoksín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
disco dance1 -- -cea cit. [dísko dêns] m (ȋ, ȇ) tekmovalna plesna disciplina, pri kateri se pleše na disko glasbo: V disco danceu in stepu bodo pionirji, mladinci in člani nastopili v kategorijah solo, pari, male skupine in formacije E ← agl. disco dance iz (↑)dísko in dance 'ples'disco dance2 -- -- v prid. rabi
disco dance pari; Gledalci so najbolj bučno navijali za hip hop in disco dance formacije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskáč -a m (á) pog. nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskoteka: S sošolci je imela dobre odnose, rada je hodila plesat v diskač, za posedanje po barih pa ni razmetavala svojega časa E ← hrv., srb. dȉskāć iz (↑)diskotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dískdžôkej -a in dískdžókej -a m, člov. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v disko klubih, na radiu; didžej (1), DJ (1): Diskdžokeji so se razvili v kreatorje plesnih in glasbenih zabav 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), DJ (2): V devetdesetih letih se je uveljavil rave in z njim diskdžokeji E ← agl. disc jockey iz disc 'gramofonska plošča' in jockey 'upravljalec s strojem' < 'delavec, pomočnik' < škot. agl. Jockey 'Jaka'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) diskétni pogòn -ega -ôna m (ẹ̑, ȍ ó) rač.
del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih; disketna enotaSSKJ, disketnik: V mapi izberite ikono disketnega pogona in pritisnite desno tipko miške
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskétnik -a m (ẹ̑) rač. del računalnika, ki omogoča pisanje podatkov na diskete in branje z njih; disketna enotaSSKJ, disketni pogon: priključiti disketnik; imeti vgrajen disketnik; disketnik, miška in tipkovnica; Vstavite prazno formatirano disketo v disketnik in kliknite Naprej E (↑)diskéten
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskóntSSKJ -a m (ọ̑) prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E ↑diskónt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskotéčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z diskoteko: Podaja se v džezovske improvizacije in z občutkom meša flamenko, bluz, klasiko in celo novodobne diskotečne zvrsti E ↑diskotéka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskotékaSSKJ -e ž (ẹ̑) nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskač: obiskovalci diskotek; Ko mladi ljudje ob sobotah zgodaj zjutraj odhajajo iz diskotek in se vračajo domov, je največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami E ← frc. discothèque iz disque '(gramofonska) plošča' + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskôvni -a -o prid. (ō) rač. ki je v zvezi z diskom: diskovni prostor; diskovni sistem; diskovno polje; Glavna prednost tega diskovnega strežnika je izjemna preprostost priključitve in upravljanja E ↑dísk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskriminatóren -rna -o prid. (ọ̑) ki daje, priznava manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: diskriminatoren odnos; diskriminatorna obravnava; diskriminatorno ravnanje; Sodišče je razsodilo, da je dotlej veljavni način omejevanja vpisa na avstrijske univerze diskriminatoren do študentov iz drugih držav Evropske unije E (↑)diskriminácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskriminatórnost -i ž (ọ̄) 1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti 2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diskriminíranost -i ž (ȋ) lastnost, stanje diskriminiranega: Diskriminiranost je bila vedno dvojna: v očeh drugih in samega sebe, svoje samopodobe E (↑)diskriminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
distrófik -a m, člov. (ọ́) kdor ima distrofijo, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic, kar sčasoma povzroči delno ali popolno ohromelost različnih mišičnih skupin: društvo distrofikov; V zdraviliščih so si nekateri distrofiki ravno zaradi svojih vozičkov in drugih značilnosti invalidnosti nabrali kar nekaj negativnih izkušenj E ← nem. Dystrophiker iz (↑)distrofíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
diverzitéta -e ž (ẹ̑) pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah; raznovrstnostSSKJ: Ena izmed možnih metod izbora, ki pa na Barju ne postreže z uporabnimi rezultati, daje prednost površinam z nadpovprečno diverziteto ptic E ← nem. Diversität ← lat. dīversitās iz dīversus 'različen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
divjevodáš -a m, člov. (á) športnik, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku ali kanuju na deroči reki: Slovenski divjevodaši so se pred tekmo svetovnega pokala na avstralski celini že privadili progi E iz dívje vôde
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dívjiSSKJ -a -e prid. (í) dívje odlagalíšče -ega -a s (í, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; črno odlagališče: Ministrstvo za okolje in prostor naj poskrbi za primerno urejanje nabrežin ob vodotokih in za ustreznejše reševanje problema divjih odlagališč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dizájner -ja m, člov. (á) kdor daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalecSSKJ: grafični dizajner; Po besedah barvnega dizajnerja iz znanega podjetja modni trendi pri avtomobilskih barvah prihajajo v valovih, posamezni barvi v desetih do dvanajstih letih uspe doseči višek priljubljenosti, nato zlagoma zamre E ← agl. designer iz (↑)dizájn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dizájnerka -e ž, člov. (á) ženska, ki daje predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovalkaSSKJ: Mama je dizajnerka in ima v Moskvi atelje s 15 zaposlenimi, kjer kreira plesne obleke in elegantne večerne oprave, tudi za razne tamkajšnje slavne osebnosti E ↑dizájner
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dizájnerski -a -o prid. (á) ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájnerdizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
DJ -ja in -- [dídžêj] m, člov. (ȋ-ȇ) krat. 1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; didžej (1), diskdžokej (1): Oder bo po koncertu klasične glasbe zasedel DJ in namesto Bachovih melodij bodo po dvorani odmevali razigrani in udarni ritmi 2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; didžej (2), diskdžokej (2): DJ je izdal lastni album E ↑dískdžôkej
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
DJ- [dídžêj] prvi del zloženk (ȋ-ȇ) 1. ki se nanaša na tistega, ki izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu: DJ-program 2. ki se nanaša na poustvarjalce elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: DJ-producent E ↑DJ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dlánčni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi z dlanjo: zlomiti dlančno kost; Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani 2. ki je v zvezi z majhnim prenosnim računalnikom, ki ga je mogoče držati v dlani: dlančni računalnik; Povezljivost zmogljivih dlančnih naprav z računalniškimi sistemi naj bi zagotovila popolno mobilnost in dostopnost zaposlenih, ki bi tako lahko učinkoviteje delovali tudi zunaj pisarn E (↑)dlán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dlánčnik -a m (ȃ) majhen prenosni računalnik, ki ga je mogoče držati v dlani: izdelovalec dlančnikov; serija dlančnikov; Naprednejši dlančniki že dolgo znajo predvajati glasbo in delovati kot mobilni telefoni, zato Apple ni predstavil ničesar zares novega E univerbizirano iz dlánčni računálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dnévnoinformatívni -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki je v z vezi s podajanjem dnevnih, aktualnih informacij: dnevnoinformativni program; dnevnoinformativna oddaja; dnevnoinformativno uredništvo; Resen časopis mora bralcu ponuditi precej več kakor zgolj dnevnoinformativni servis E iz dnévno informatíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
DNK -- in -ja [dẹenká] m (ȃ) krat., biol. nukleinska kislina, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih; dezoksiribonukleinska kislina: Preiskave DNK omogočajo natančno identifikacijo osebe in preverjanje sorodstvenih povezav med posamezniki E ↑d(ezóksiribo)n(ukleínska) k(islína)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
DNK- [dẹenká] prvi del zloženk (ȃ) biol. ki se nanaša na dezoksiribonukleinsko kislino, ki nosi zapis genske informacije v vseh živih bitjih: DNK-analiza in analiza DNK; DNK-vzorec in vzorec DNK E ↑DNK
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš. družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo 2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dòdiplómski -a -o prid. (ȍ-ọ̑) ki se nanaša na univerzitetni študij do diplome: dodiplomski program; dodiplomski študij; dodiplomsko izobraževanje; Za vse tiste, ki se jim ne bo uspelo neposredno vpisati na redni študij v tujini, je morda rešitev kateri izmed programov za izmenjavo študentov na dodiplomski in podiplomski ravni E iz do diplóme
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dogajálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z dogajanjem: Pripoved je postavljena v dogajalni prostor hladnega polarnega morja in ledu ter njegovih značilnih živali E (↑)dogájati sedogajálno prisl. (ȃ)
Delo je sestavljeno iz štirinajstih kratkih zgodb, ki se zdijo na prvi pogled dogajalno in izpovedno nepovezane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dogódkovni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z dogodki, zaporedjem dogodkov: Njegova tematizacija družbenih procesov v zgodovini je merila na preseganje dogodkovne zgodovine ter na koncu prerasla v zgodovino civilizacij E (↑)dogódek
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dogréti -êjem dov. (ẹ́ ȇ) dodatno segreti: Pred vstopom v prostore se zunanji zrak v ogrevalnikih dogreje s toploto notranjega zraka E (↑)gréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dogrévati -am nedov. (ẹ́) dodatno segrevati: V bazenu bodo imeli morsko vodo, ki jo bodo delno dogrevali, da bodo tako lahko nekoliko podaljšali kopalno sezono pred poletjem in po njem E ↑dogréti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ) dodatno izobraževanje: Šole, ki izobražujejo učitelje, bi morale poskrbeti za dovolj obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in v veliki meri prenovljenih predmetov, kot so naravoslovje ter tehnika in tehnologija E ↑dòizobraževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dòizobraževáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) dodatno izobraževati: Na Finskem, Irskem in Švedskem se zaposleni hitijo doizobraževati v večernih in nočnih urah E ↑dòizobráziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dokapitalizíran -a -o prid. (ȋ) ekon. ki ima vložen dodatni kapital za povečanje osnovnega: Trenutno je položaj boljši v manjši od obeh družb, ki je bila letos dokapitalizirana s 500 tisoč evri E ↑dokapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dokapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. vložiti dodatni kapital za povečanje osnovnega: dokapitalizirati družbo; dokapitalizirati podjetje; Francoska cementna nadnacionalka je včeraj sporočila, da se bo dokapitalizirala, in sicer z izdajo novih delnic v višini 1,28 milijarde evrov E (↑)kapitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dolénjkaSSKJ -e ž (ẹ́) dolenjska avtocesta med Ljubljano in hrvaško mejo: Od dolenjke se dokončno poslovimo v Poljanah, kjer zavijemo na levo E univerbizirano iz dolénjska ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dolvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smer vodnega toka; nizvodniSSKJ: Logično bi bilo, da se reka izrablja tudi naprej v dolvodni smeri E (↑)dôl + (↑)vôdendolvôdno prisl. (ó)
V petek zvečer so dolvodno od čistilne naprave v Vipavi opazili pogin rib
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
domáčenje -a s (ā) 1. prevajanje tujih besed v materni jezik: Za islandščino je značilna večstoletna tradicija domačenja tujega strokovnega izrazja 2. jezikosl. prilagajanje tuje besede glasovni podobi maternega jezika: Neštetokrat je kršeno domačenje tujk E ↑domáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
domáčitiSSKJ -im nedov. (á ȃ) 1. prevajati tujo besedo v materni jezik: V drugi polovici 18. stoletja so islandski intelektualci v Københavnu sklenili, da bodo začeli sistematično domačiti tuje strokovno izrazje 2. jezikosl. prilagajati tujo besedo glasovni podobi maternega jezika: Imena valut v slovenščini praviloma pisno domačimo (prim. šiling, funt šterling, pezeta) E (↑)domàč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
domijáda -e in domiáda -e [domijada] ž (ȃ) športno tekmovanje slovenskih dijaških domov: Sinoči so se udeleženci domijade zbrali na družabnem srečanju v dijaškem domu v Kopru E (↑)dóm + (↑)(olimp)iáda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
donácijaSSKJ -e ž (á) 1. kar se podari ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: donacija slik galeriji; donacija v višini sto evrov; Donacija predstavlja približno petino cene za nakup dializatorja 2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; doniranje (2): Zakon določa, koliko otrok sme največ priti na svet s celicami ene darovalke, ne omejuje torej števila samih donacij jajčnih celic, temveč število otrok – več kot šest naj jih ne bi bilo E ← lat. dōnātiō iz ↑donírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
donácijski -a -o prid. (á) ki je v zvezi z donacijo (1): donacijski sklad; donacijska konferenca; donacijska pogodba; Za ureditev dotrajanih prostorov so namenili 33.000 evrov, zdaj pa zbirajo še donacijska sredstva za novo opremo E ↑donácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dónat -a m (ọ̑) slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
donegován -a -o prid. (á) agr. ki z uporabo predpisanih postopkov dosega večjo, dodatno kakovost: Pridelovalci kakovostnega vina poudarjajo, da je skrbno donegovano po klasični metodi vretja v steklenici, za kar so izbrane kakovostne sorte grozdja E ↑donegováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
donegováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) agr. z uporabo predpisanih postopkov doseči večjo, dodatno kakovost: skrbno donegovati; V lendavski kleti so lani donegovali dvesto tisoč litrov vina iz grozdja predlanske trgatve E (↑)do… + (↑)negováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
doníranje -a s (ȋ) 1. darovanje, navadno denarja, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: doniranje sredstev političnim strankam; povečati možnosti za doniranje v raziskovalno sfero; Podjetje je v prvem letošnjem polletju za sponzoriranje in doniranje namenilo kar polovico dobička; v letošnjem šolskem letu štipendira 11 štipendistov in ob delu izobražuje 16 zaposlenih 2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; donacija (2): Doniranje organa je znak altruizma E ↑donírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dónorka -e ž (ọ́) 1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke 2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dopamín -a m (ȋ) med. snov, ki prenaša živčne dražljaje med celicami centralnega živčnega sistema: izločanje dopamina; Parkinsonova bolezen je počasi napredujoče stanje, ki se pojavi pri pomanjkanju dopamina v možganih E ← nem. Dopamin, agl. dopamine iz DOPA, skrajšano iz d(ihydr)o(xy)p(henyl)a(lanine) 'dihidroksifenilalanin', + (↑)amín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dopingíranje -a s (ȋ) 1. dajanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Šestim nemškim zdravnikom zaradi sistematičnega dopingiranja zdaj sodijo v Berlinu in če bodo spoznani za krive, jih čaka večletna zaporna kazen 2. jemanje nedovoljenega sredstva, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športniku dopingiranje ni bilo nikoli dokazano E ↑dopingírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dópingdopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dópinški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na doping: dopinški test; dopinška afera; dopinška kontrola; Za dopinški primer bi šlo le v primeru, če bi se izvidi po francoski metodi (urin) in avstralski (kri) povsem ujemali E (↑)dóping
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dopoldánecSSKJ -nca [dopou̯danəc] m, člov. (á) pog. 1. kdor je v službi dopoldne: Dopoldanec je pripravil vsebinski koncept časopisa, ga uskladil z uredniškim kolegijem in odgovornim urednikom 2. vlomilec, ki vdira v stanovanja dopoldne, ko ljudi ni doma: V torek dopoldne se je dopoldanec lotil stanovanja na Gosposki, od koder je ukradel video kamero, nekaj denarja in zlatnine E univerbizirano iz dopoldánski uslúžbenec, vlomílec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dopustováti -újem nedov. (á ȗ) preživljati letni dopust, biti na dopustu: Skoraj tretjina vseh turistov, ki ne dopustujejo v svoji domovini, počitnice preživlja na obalah Sredozemlja E (↑)dopúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostávnik -a m (ȃ) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil; dostavni avtomobilSSKJ, furgonSSKJ: poštni dostavnik; Simpatični mali dostavnik je v mestu dobro opazen in tako primeren za propagandna sporočila in prepoznavnost podjetij E univerbizirano iz dostávni avtomobíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostòpSSKJ -ópa m (ȍ ọ́) možnost, pravica uporabe česa: klicni dostop; širokopasovni dostop; dostop do interneta; dostop na daljavo; Živimo v informacijski dobi, imamo tehnologijo, ki nam omogoča dostop do podatkov E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostópanje -a s (ọ̄) uporabljanje česa, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopanje do sredstev v skupni rabi; dostopanje do svetovnega spleta; Dostopanje sodišč v register transakcijskih računov brez navedbe davčne številke imetnika transakcijskega računa se zdi smiselno, saj bi to razbremenilo sodišča in pospešilo postopke E ↑dostópati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostópati -am nedov. (ọ̄) uporabljati kaj, do česar se ima možnost, pravico priti: dostopati do elektronske pošte; dostopati do interneta; dostopati do podatkov; Zaposleni ne morejo dostopati do vseh prostorov v stavbi E (↑)dostopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dostopôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi z dostopom: dostopovno omrežje; Boljša rešitev v okolju z več uporabniki je uporaba tako imenovanih dostopovnih točk, ki so nekakšni razdelilniki prometa E (↑)dostòp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
dóša -e ž (ọ́) v ajurvedi vsaka od treh vitalnih energij v telesu: S kombinacijo ustreznih jedi vplivamo na pospešeno ali zmanjšano delovanje notranjih organov in posameznih doš E ← stind. doṣa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2872 zadetkov.