á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost;
asepsa, ateizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomnu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet;
klicati dijake po abecedi;
urediti po abecedi;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo;
č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati;
spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ablácija -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ablaktácija -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abnórmnost -i ž (ọ̑) abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališču aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ) rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ábranek -nka m (ȃ) 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abscés -a m (ẹ̑) med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absentízem -zma m (ī) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju;
ugotavljanje vzrokov absentizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absolutízem -zma m (ī) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem;
razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absolutórij -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abstráktnež -a m (ȃ) ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
absúrden -dna -o prid.(ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
abundánca -e ž (ȃ) zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑) glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
acetát -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat;
topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
acid -a [êsid-] m (ȇ) 1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka 2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila;
v prid. rabi: acid house;
acid jazz;
acid rock
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ad acta [adákta] prisl. (ȃ) pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta;
pren. stvar je ad acta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adagio [adádžo] prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adagio -a m
stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb;
adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.:
adekvatno se izraziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adépt -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno;
mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adhezíja -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ad hoc [athók tudi athòk] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija;
v prid. rabi: ad hoc sestanek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum;
in tako naprej ad infinitum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adjutánt -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adjutantúra -e ž (ȗ) v nekaterih državah adjutantski urad:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adjútum -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
administrácija -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija;
decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica;
sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
administrátor -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja // rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
administratúra -e ž (ȗ) rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
admirál -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske 2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
admiralitéta -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
admirálstvo -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adnotácija -e ž (á) pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adorácija -e ž (á) rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi;
adrema novinarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adrenalín -a m (ȋ) 1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu;
tekmovalni adrenalin;
prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina 2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adrésa -e ž (ẹ̑) star. 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adresár -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju;
gospodarski adresar;
adresar mesta Ljubljane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adút -a m (ȗ) 1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut;
imam v rokah še močen adut;
držati, imeti vse adute v rokah // kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adútinja -e ž (ȗ) ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja;
glavna adutinja;
naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
adventízem -zma m (ī) protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄) ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja;
aerobična vadba, vaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á) nauk o gibanju plinov in teles v njih:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb;
aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu aerogéno prisl.:
bolezen se širi aerogeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aerosól -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á) nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afékt -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt;
to je rekel, storil v afektu;
silovit afekt;
je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afektácija -e ž (á) nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija;
igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afêra -e ž (ȇ) pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero;
politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afgáni -ja m (ȃ) denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afirmíranje -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme;
splošno znani aforizmi;
aforizmi o prijateljstvu;
aforizmi v verzih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afrikanizácija -e ž (á) 1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki;
domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike // pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
afrikánščina -e ž (ȃ) iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino;
v šolah poučujejo v afrikanščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó) afriška pop glasba: rad posluša afropop;
v prid. rabi: afropop stil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent;
modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje // samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent 2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru;
policijski, tajni agent;
agent v civilu;
sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agêntka tudi agéntka -e ž (ē; ẹ̄) 1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka;
literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka 2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka;
posebna agentka / dvojna agentka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agentúra -e ž (ȗ) 1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo;
ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura;
politična agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agíliti in agility -ja [agíliti] m (ȋ) šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju;
strokovna komisija za agiliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agitátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop;
agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agítka -e ž (ȋ) pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka;
igrali so sovjetske agitke;
igra se ob koncu sprevrže v agitko;
politična agitka // zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aglomerácija -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija;
aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju;
aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov;
vas ni več homogena socialna aglomeracija;
prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agón -a m (ọ̑) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni;
pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agoníja -e ž (ȋ) smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija;
agonija traja že več ur;
bolnik je v agoniji;
pren. stari svet je bil v agoniji;
družbena agonija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina;
beta agonist;
dolgo delujoči agonist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agrárec -rca m (ȃ) knjiž. 1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce2. v nekaterih državah član agrarne stranke:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agráren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi;
agrarna dežela, družba;
agrarno-industrijske države;
agrarna ekonomika, politika;
agrarne panoge / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza;
agrarna skupnost;
rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agregáten -tna -o prid. (ȃ) 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agresíja -e ž (ȋ) 1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo;
obsoditi fašistično agresijo;
narod se je uprl agresiji na Slovenijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo proti suvereni državi;
biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija 2. nasilje: potlačena, prikrita agresija;
verbalna agresija med mladimi, učenci;
agresija nad ženskami in otroki;
dramatični, impulzivni izbruhi agresije;
pomirjanje agresije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agresívec -vca m (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: v prometu je vse več agresivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, igra;
agresivno dejanje, vedenje;
samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1:
posnetki agriglifov;
proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áhasverstvo -a s (ȃ) knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aikido -a [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido;
mojster aikida;
tekmovanje v aikidu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
airbus -a [êrbús in êrbás] m (ȇ-ȗ; ȇ-ȃ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájati -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih;
pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ajatóla -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu: ajatola je spregovoril vernikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet;
ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájdovec -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájevski -a -o prid. (ā) jezikosl. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
à jour [ažúr] prisl. (ȗ) pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ájvar -ja m (ȃ) gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja;
čevapčiči s čebulo in ajvarjem;
ajvar in gorčica;
v prid. rabi: ajvar solata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akácija -e ž (á) trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, bot. robinija: akacija že medi;
vejica akacije
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akademíja -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije;
predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo;
glasbena, pedagoška, pomorska akademija;
absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo;
na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akademízem -zma m (ī) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem;
epigonski, katedrski, okosteneli akademizem;
literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akánt -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1,
poudarek: akcent je na prvem zlogu;
melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke;
njegove pesmi imajo močen lirični akcent;
razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o:
akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka;
poslušalci so referat v glavnem akceptirali
♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akcesíja -e ž (ȋ) biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ákcija1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka;
voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem;
sodelovati v akcijah;
čistilna, krvodajalska akcija;
preventivna akcija Rdečega križa;
uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije;
blago, izdelki v akciji 3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij;
iti na akcijo;
izvidniška, partizanska, vojaška akcija;
oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva;
akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áki -ja m (ȃ) alp. žarg. akija: položiti ponesrečenca v aki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ákija tudi ákia -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore;
nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeliaklimatizíran -a -o:
aklimatizirani bombaževec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akmeízem -zma m (ī) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àko in ako vez. (ȁ) star. 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane;
ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli;
to bi ti zmogla, ako bi hotela;
ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akórd1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord;
slišijo se akordi harmonike, klavirja;
močni akordi;
pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu;
čisti barvni akordi;
mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program;
ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti // potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih 2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov;
akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo 3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o:
akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo;
pravila znanstvene akribije;
akribija slovstvenega zgodovinarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akrobátika -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akrobátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akrobátstvo -a s (ȃ) akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo;
pren. miselno akrobatstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aksonometríja -e ž (ȋ) geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt;
nezakonit, zgodovinski akt;
ustanovitveni akt;
akt agresije;
to je le akt pietete do pokojnika;
akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos2. uradna listina, zapis: podpisati akt;
brskati po zaprašenih aktih;
sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt;
moški, ženski akt 4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktêr -ja m (ȇ) 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec;
javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju 2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu 3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji;
glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktêrka -e ž (ȇ) 1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka, povzročiteljica: bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj;
vodilna akterka družbenih sprememb;
akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih 2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu 3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka: akterka v teatru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktinomikóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áktiv1 -a m (ȃ) jezikosl. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktív2 -a m (ȋ) 1. delovna skupina: novinarski aktiv;
strokovni aktiv profesorjev matematike;
predsednik, vodja aktiva;
sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov // sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu 2. v socializmu najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv;
mladinski aktiv na šoli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti;
družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.:
aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo;
aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja;
dal se je spet aktivirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena;
vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting;
aktivistična mladina;
rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivístka -e ž (ȋ) ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: mladinska, politična, terenska aktivistka / bila je aktivistka za pravice žensk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivizácija -e ž (á) spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo;
politična aktivizacija;
aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati skupino, množico;
aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktívnost -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: obrtna združenja so povečala aktivnost;
zanj je značilna borbena aktivnost;
živahna diplomatska aktivnost;
družbena, gospodarska, politična aktivnost;
psihična aktivnost;
literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áktovka1 -e ž (ā) torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke;
usnjena aktovka;
aktovka na zadrgo;
dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
áktovka2 -e ž (ȃ) knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktualízem -zma m (ī) poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem;
aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktuálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja;
aktualnopolitične razmere v državi;
aktualnopolitično dogajanje;
tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aktuálnost -i ž (ȃ) sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost;
politična aktualnost;
žgoča aktualnost;
aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga;
akumulacija energije, vode
♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter// ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen;
akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapitalakumulíran -a -o:
sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo;
akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akústičnost -i ž (ú) lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: preizkusiti akustičnost dvorane;
dobra, slaba akustičnost arene, stadiona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akústika -e ž (ú) 1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko 2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko;
strokovnjak za akustiko;
težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akušêr -ja m (ȇ) v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ) telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: pol ure akvafitnesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju;
šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akvaríst -a m (ȋ) kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist;
društvo akvaristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko;
ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
à la [ala] prisl., knjiž. po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru;
gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm // naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm // naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben;
njihov prihod je vzdignil velik alarm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
albánščina -e ž (ȃ) albanski jezik: uporaba, uvedba albanščine;
dnevnik, knjiga v albanščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
albíno -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih;
v prid. rabi: albino postrv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine: gibanje albižanov so v krvi zadušili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álbum -a m (ȃ) 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami;
družinski album;
filatelistični album
♦ pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
albúmen -a m (ú) med. beljakovina: albumen v seču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
albumín -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin;
trdenje albumina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
al dénte -- v prid. rabi (ẹ̑) ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: al dente rižota in rižota al dente;
al dente testenine in testenine al dente;
jed kuhamo, dokler riž ni al dente;
prisl. kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alegoríja -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aleksandrínec -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih;
francoski aleksandrinec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aleksandrínka -e ž (ȋ) od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka;
potomci, sorodniki aleksandrink;
usoda, življenje aleksandrink;
razstava, roman o aleksandrinkah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alergogén -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku;
alergogena rastlina;
alergogena snov;
alergogeno živilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alfabét -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet;
urediti imena po alfabetu;
grški alfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
al fresco [alfrésko] prisl. (ẹ̑) um. na svež omet: slikati al fresco;
v prid. rabi: al fresco slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álga -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal;
morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
algorítem -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem;
algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àli1 člen. (ȁ) 1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! 2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič;
ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àli2 in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členova) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd;
ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine;
jaz ali ti, eden mora odnehati;
recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primerub) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige;
naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug;
pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli2. star., v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
a5,
toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali;
stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil;
ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira;
človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o:
alienirano delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alifátski -a -o prid. (ȃ) kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin;
alifatske spojine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aliíran -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álka -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkájski -a -o prid. (ȃ) lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkálijski -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkalimetríja -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkíden -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv;
alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija; pravn. alkoholna kriminaliteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkoholométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkoskóp tudi alkoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest: alkoskop je nameril dva promila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest;
preizkus z alkotestom // postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́) priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola;
digitalni alkotester;
policijski alkotester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkôva -e ž (ȏ) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alkôven1 -vna m (ȏ) knjiž. alkova: postelja stoji v alkovnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
allegro [alégro] prisl. (ẹ̑) glasb., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro allegro -a m
stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
all inclusive -- [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ) ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive;
all inclusive programi in programi all inclusive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alocírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin. razdeljevati, razporejati za določen namen: denar alocirajo v razvojne potenciale;
optimalno, ustrezno alocirati kaj alocíran -a -o:
alocirani dolg; alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alogízem -zma m (ī) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alojzijevíščnik -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpáka1 -e ž (ȃ) 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival;
volna alpake // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake;
v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpáka2 -e ž (ȃ) zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake;
v prid. rabi: alpaka srebro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpín -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpínec -nca m (ȋ) 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum;
alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alpinízem -zma m (ī) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta;
alpske dežele;
alpsko podnebje;
alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica1, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. 1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura // v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene 2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter // v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
álter égo álter éga in -- -- m (ȃ, ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alternácija -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji;
alternacija težjih vlog;
alternacija učiteljev pri pouku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alternatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev;
mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje;
alternativno petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki;
alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e:
mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alú -- v prid. rabi (ȗ) teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alumínij -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita;
aluminij v palicah;
tovarna aluminija;
posoda iz aluminija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alumnát -a m (ȃ) zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aluzíja -e ž (ȋ) prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica;
naredil je duhovito aluzijo na birokratizem;
le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aluzíven -vna -o prid.(ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo aluzívno prisl.:
v pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
alvéola in alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ jezikosl. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Alzheimerjev -a -o [álchajmerjev-] prid. (ȃ) v zvezi Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic: bolnik z Alzheimerjevo boleznijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amanuensis -a [amanuénzis] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amaterízem -zma m (ī) 1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem;
profesionalizem in amaterizem 2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amatêrka -e ž (ȇ) 1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka 2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov;
nastop amaterskih igralskih skupin;
svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amazónka tudi amacónka -e ž (ọ̑) 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala;
amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámba -e ž (ȃ) dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin;
zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: ameriška ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji;
pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambasádorka -e ž (ȃ) najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica: veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka;
pren.: oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti;
Unicefova ambasadorka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambientálen -lna -o prid.(ȃ) ki je del ambienta, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvomambientálno prisl.:
ambientalno pomembna stavba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámbra -e ž (ȃ) dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambrózija -e ž (ọ́) 1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž. zelo dobra jed:2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah;
cvetni prah ambrozije;
širjenje ambrozije;
uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambulánca -e ž (ȃ) 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. zastar. ambulanta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne;
obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // med. žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // zastar. rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámen člen. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Amêrika -e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika;
odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek// pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amerikánec -nca m (ȃ) pog. 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amerikanízem -zma m (ī) nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu;
brezdušni, tipični amerikanizem // jezikosl. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amerikánka -e ž (ȃ) pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amerikánstvo -a s (ȃ) zastar. izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amerikánščina -e ž (ȃ) nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine;
v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine// pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amfíbija -e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amfiteáter -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámfora -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah;
geometrično okrašena amfora;
amfora za olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámi1 -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid;
amidi organskih kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amiláza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámiš -a m (ȃ) pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev;
amiši in mormoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámniocentéza -e ž (ȃ-ẹ̑) med. postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza;
izvesti amniocentezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ámok -a m (ȃ) zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka;
v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amonál -a m (ȃ) kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak: proces amonifikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala;
takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost;
amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amortizácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizacija udarcev 2. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 3. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija posojila;
amortizacija z žrebanjem 4. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amortizêr -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: v avtu se je zlomil levi amortizer;
hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizirati pritiske, tresljaje;
amortizirati sunke, trke, udarce / pren. amortizirati napetosti, politične želje 2. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 3. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice;
dolg se amortizira 4. pravn. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se
imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
amortizíran -a -o:
amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àmpak2 in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle;
ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati;
prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal;
dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče;
v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne;
takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno;
lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska;
ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ampakovánje -a s (ȃ) nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ampêr -a m (ȇ) fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih;
varovalka za deset amperov [A]
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
amplitúda -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti;
amplituda nihanja;
amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda;
amplituda bibavice;
pren. čustvena amplituda;
široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ampulíran -a -o prid. (ȋ) ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: ampulirana zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú) lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost;
amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anabaptízem -zma m (ī) zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anabólik -a m (ọ́) kem. snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov;
anabolik testosteron;
stranski učinki anabolikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika;
anahronistično gledanje na dobo;
to delo je danes že anahronistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anahronízem -zma m (ī) pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem;
družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anakolút -a m (ȗ) jezikosl., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anakrúza -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet;
število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analfabetízem -zma m (ī) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem;
boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
análi -ov m mn. (ȃ) zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali;
anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje;
delati, izvesti, podati analizo;
ne bomo se spuščali v analizo problema;
izčrpna, kritična, podrobna analiza;
analiza cen, krvi;
prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analízen -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu;
analizni postopki;
analizne metode, tehnike / analizni izvidi; analizni laboratorij
♦ kem. analizna kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; teh. analizna tehtnica analitična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere;
kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analógen2 -gna -o prid. (ọ̑) 1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik;
program pretvarja analogni signal v digitalnega;
pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov // ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod; analogni fotoaparat, telefon; analogne naprave; analogna televizija / analogna fotografija; analogna telefonija 2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti;
analogna ura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti;
iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anamnéza -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze;
bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ánanas -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa;
nikoli prej ni jedla ananasa;
v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anapést -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija;
v poeziji je prišlo do anarhije;
tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anarhíst -a m (ȋ) pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti // ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ī) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anastomozírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anatemizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
andánte prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante andánte -a m
stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
andantíno prisl. (ȋ) glasb., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino andantíno -a m
stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
andiníst -a m (ȋ) kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist;
pisatelj in andinist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
andinízem -zma m (ī) alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini;
predavanje o andinizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ) skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo;
simptomi andropavze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anekdóta -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote;
pripovedovati anekdote;
v razlago vpletati anekdote;
dvoumne, kosmate anekdote;
anekdote iz Balzacovega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anekdótski -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anekuména -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno območje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anémičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik;
postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anemóna -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anergíja -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anesteziológinja -e ž (ọ̑) med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja;
pogovor z anesteziologinjo;
dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anestezístka -e ž (ȋ) ženska, ki daje anestezijo, med. anesteziologinja: po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anevrízma -e ž (ȋ) med. omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma trebušne aorte;
anevrizma v možganih;
razpok anevrizme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angažíranje -a s (ȋ) glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev;
angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angažíranost -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih;
aktivna, družbena, osebna angažiranost;
angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angažírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se
1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo
3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček
angažíran -a -o:
angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angažmá -ja m (ȃ) 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi;
ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi2. angažiranost: osebni, politični angažma;
angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ángelček -čka m (á) manjšalnica od angel: angelček božji;
bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angina pectoris angine pectoris [angína péktoris] ž (ȋ, ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris;
lahka angina pectoris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angiologíja -e ž (ȋ) veda o žilah in žilnih boleznih: ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.:
govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil;
vsesplošno angležiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anglicízem -zma m (ī) jezikosl. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anglizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo anglizíran -a -o:
priimek v anglizirani obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anglomán -a m (ȃ) kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: besedila piše v angloslovenščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angóra -- v prid. rabi (ọ̑) nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
angórski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animácija -e ž (á) 1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi 2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke;
na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animácijski in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na animacijo: animacijska tehnika / animacijski program; animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animálen -lna -o prid. (ȃ) živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animálnost -i ž (ȃ) lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animátor -ja m (ȃ) kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe;
animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva // kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animátorka -e ž (ȃ) ženska, ki animira: športna, turistična animatorka;
animatorka v hotelu, zdravilišču;
pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
♦ film. risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animírka -e ž (ȋ) uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
animízem -zma m (ī) verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša: animizem in totemizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anión -a m (ọ̑) fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione;
hidroksilni anioni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anizotropíja -e ž (ȋ) fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anketíranec -nca m (ȋ) kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list;
v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anksióznost -i ž (ọ̑) 1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: zdravljenje anksioznosti 2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: obšla ga je anksioznost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anonímen -mna -o prid.(ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura 2. ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika anonímno prisl.:
anonimno priobčiti članek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anonímka -e ž (ȋ) sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko;
vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica;
avtor, pisec anonimke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anónsa -e ž (ọ̑) star. (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis;
objaviti anonso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anonsírati -am dov. in nedov. (ȋ) star. objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo;
pojav anoreksije;
razvoj anoreksije;
ljudje z anoreksijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ansámbel -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti;
instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel;
amaterski ansambli;
ansambel ljubljanske Drame;
zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ánšlus -a m (ȃ) polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antagoníst -a m (ȋ) 1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist;
kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku;
zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti;
snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antagonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih;
dva antagonistična estetska nazora;
antagonistični razredi v družbi;
antagonistična sila
♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antagonízem -zma m (ī) nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem;
antagonizmi v medsebojnih odnosih;
antagonizem med socializmom in kapitalizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antánta -e ž (ȃ) zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante;
boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile;
Romunija je na antantni strani stopila v vojno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántejevski -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno;
oddajna, sprejemna antena;
radarska, radijska, televizijska antena;
sobna, zunanja antena;
pren. antene človeških čutov;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanjea) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántidialéktika -e ž (ȃ-ẹ́) nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántidráma -e ž (ȃ-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántifevdálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost;
antifevdalna gibanja v 16. stoletju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑) v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antifríz -a m (ȋ) sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántigén -a m (ȃ-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántijunák -a m (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden;
dramski, romaneskni antijunak 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča;
športni antijunak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántikatóda -e ž (ȃ-ọ̑) elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántikorozíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antikríst -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antilópa -e ž (ọ̑) hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántimatêrija -e ž (ȃ-é) fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju;
ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántinacístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti nacizmu: vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu;
antinacistična organizacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antinomíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah;
človeške, razredne antinomije;
nerazrešljive antinomije;
antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: kava vsebuje antioksidante;
močen antioksidant;
vir antioksidantov / uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántipártijski -a -o prid. (ȃ-á) v socializmu ki je proti partiji: antipartijska skupina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántipasát -a m (ȃ-ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: antologijski zgled antipoezije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántipolítičen -čna -o prid.(ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.:
biti antipolitično usmerjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ) 1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antitétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta;
doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču;
idejna, zgodovinska antiteza;
antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antitoksín -a m (ȋ) biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antoním -a m (ȋ) jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor;
antropocentrična smer v znanosti;
antropocentrično gledanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta;
plačevati anuitete;
posojilo z letno anuiteto tisoč evrov;
anuitete za kredite;
odplačilo anuitet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apanáža -e ž (ȃ) v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo;
pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake;
vključiti aparat;
električni aparat;
optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu;
zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat;
administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat;
povečevati, vzdrževati državni aparat;
policijski aparat je takoj stopil v akcijo;
mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom;
kritični, znanstveni aparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apárten -tna -o prid. (ȃ) star. ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro;
apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.:
apartno urejena čakalnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apartheid -a [apárthajd-] m (ȃ) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apartmá -ja m (ȃ) 1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma;
najela je apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apáš -a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apátičen -čna -o prid.(á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top4:
apatičen bolnik;
mož je popolnoma apatičen;
biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.:
apatično strmeti predse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apatíja -e ž (ȋ) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo;
prebudil se je iz globoke, popolne apatije;
apatija do življenja / politična apatija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino;
apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu;
večerni apel
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apéndiks -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav;
aperiodične spremembe
♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; glasb. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aperitív -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv;
mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apezêjevec -vca m (ȇ) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko;
marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase;
aplicirati pravilo na konkreten primer;
tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo;
aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o:
pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme;
izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere;
to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov;
aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije;
uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije 4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije;
obleka z aplikacijami;
aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aplikatívnost -i ž (ȋ) uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aplómb -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ápnarstvo in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež;
apnena malta;
apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjakapnéno prisl.:
zrl je v njen apneno beli obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apnénica -e ž (ẹ̑) 1. peč za žganje apna: postaviti apnenico // vsebina apnenice: skuhati dve apnenici 2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apnéniški -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
♦ geogr. Južne apneniške Alpe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ápno -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno;
gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apodíktičen -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovostapodíktično prisl.:
apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apodíktičnost -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apoén -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apogêj -a m (ȇ) astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju;
umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apókopa -e ž (ọ̑) jezikosl. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apokrífen -fna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij;
stari apokrifni spisi;
apokrifne knjige;
apokrifno folklorno blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apologét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti;
spadal je med apologete kapitalizma;
apologet krščanstva
♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apólon -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apostazíja -e ž (ȋ) rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo;
pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apostôlski -a -o prid. (ȏ) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apostôlstvo -a s (ȏ) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apostróf -a m (ọ̑) jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apotéka -e ž (ẹ̑) lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apozícija -e ž (í) jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
après-ski -ja [aprè-skí] m (ȅ-ȋ) obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski;
v prid. rabi: après-ski obutev posmučarska obutev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apriorízem -zma m (ī) aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč;
apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
♦ filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
apropriácija -e ž (á) pravn. prevzem česa v last, prilastitev:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aprovizácija -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske;
z arabeskami okrašena dvorana;
pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ glasb. krajša skladba, navadno klavirska; kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arabizácija -e ž (á) uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi;
predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arabízem -zma m (ī) jezikosl. element arabščine v kakem drugem jeziku: prevod je odpravil nepotrebne arabizme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
árak -a m (ȃ) v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aranžêr -ja m (ȇ) 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer;
aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato;
aranžer plesa, slavnosti
♦ glasb. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aranžêrka -e ž (ȇ) 1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: po poklicu je aranžerka;
aranžerka cvetja, izložb;
cvetličarka in aranžerka 2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev: aranžerka porok
♦ glasb. prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aranžíren -rna -o prid. (ȋ) gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aranžírka -e ž (ȋ) gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aranžmá -ja m (ȃ) 1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje;
izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev 2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma;
zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja;
počitniški, potovalni aranžma v tujini;
povračilo vplačanega aranžmaja;
stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma 3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma;
finančni, kreditni aranžma;
aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu 4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo;
godalni aranžma;
aranžma za pihalni orkester;
pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arašíd -a m (ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki2:
gojiti arašide;
jesti, luščiti arašide
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
árbiter -tra m (ȃ) 1. pravn. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra;
občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik;
nastopa kot kulturni arbiter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arbitráža -e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo;
predložiti spor državni, mednarodni arbitraži;
odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arborístika -e ž (í) veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju: načela sodobne arboristike / študij arboristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
ardít -a m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
aréna -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno;
cirkuška arena;
klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki;
nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni;
razmere v mednarodni, politični areni;
umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arendátor -ja m (ȃ) star. kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
areopág -a m (ȃ) zgod. najvišje sodišče v starih Atenah:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arèst -êsta m (ȅ é) pog. zapor: aresti so bili polni;
biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
argonávt -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov;
mit, legenda, zgodba o argonavtih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arháičnost -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arháik -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arháika -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhaízem -zma m (ī) starinska značilnost: arhaizem stavbe // jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhiepískop -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhierêj -a m (ȇ) v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhimandrít -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale;
čudovita arhitektonika spomenika;
arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhitektúra -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura;
antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe;
arhitektura dramskega dela, skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhív -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen;
hraniti v arhivu;
pregledati in urediti arhiv;
državni, pokrajinski arhiv;
nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv // zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
arhiválije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije;
pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije;
še ne dovolj raziskane arhivalije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 31705 zadetkov.