á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

acétaldehíd -a m, snov. (ẹ̑ȋ) ~ v tobačnem dimu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

acetát -a m, snov. (ȃ) natrijev ~; topnost ~ov v vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

acetisál -a m, snov. (ȃ) zdrav. ~ v tabletah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aconcágua -e [akonkagva] ž, zem. i. (ȃ) |gora v Andih|: na ~i
aconcágovski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

A. D. okrajš. anno Domini |v letu Gospodovem; po Kristusu; po Kristusovem rojstvu; po našem štetju, našega štetja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adágio1 -a [adadžo] m z -em (ȃ) |skladba|: ~ v a-molu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ádamov in Ádamov -a -o (ȃ) ~o jabolko |grlna hrustančna izboklina|; šalj. biti v ~em kostumu |nag, gol|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ad infinítum čas. prisl. zv. (ȋ) lat. cit. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aditív -a m, snov. (ȋ) |dodatek|: ~ v konzervi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ádlešiči -ev m mn., zem. i. (ȃ) v ~ih
ádlešiški -a -o (ȃ)
Ádlešičan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádlešičanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

administrácija -e ž, pojm. (á) pisarniško delo; upravljanje, uprava; števn. funkcionarji ~e |upravnega organa|; zglasiti se v ~i v pisarni; ameriška ~ vlada

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adrenalín -a m, snov. (ȋ) |hormon|: ~ v krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aêroterapíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ~ v hribih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aferáštvo -a s, pojm. (ȃ) publ. ~ v politiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Áfrika -e ž, zem. i. (ȃ) |celina|: v ~i
áfriški -a -o (ȃ)
Afričàn -ána in Afričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Afričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agénda -e ž (ẹ̑) protestantska ~ |obrednik|; vpisati sestanek v ~o v rokovnik; seznaniti se z državnimi ~ami s poslovanjem, z zadevami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ágens -a m (ȃ) ~ razvoja gibalo, gonilo; duševni ~ bolezni dejavnik; jezikosl. ~ v stavku vršilec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

agírati -am dvovid., nedov. -ajóč; agíranje (ȋ) neobč.: ~ v določenem okolju delovati, živeti; Igralci so agirali drug mimo drugega igrali; agirati proti komu/čemu ~ ~ nasprotniku delovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ágra -e ž, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~i
ágrski -a -o (ȃ)
Ágrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ágrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ahája -e ž, zem. i. (ȃ) |grška pokrajina; antična Grčija|: v ~i
ahájski -a -o (ȃ)
Ahájec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Ahájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ahájčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ahímsa -e ž, pojm. (ȋ) |moralno načelo v hinduizmu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aix-en-Provence -cea [éks-an-prováns] m, zem. i. (ẹ̑-ȃ) |francosko mesto|: v ~u
aixenprovenški -a -o (ȃ)
Aixenprovenšan -a m, preb. i. (ȃ)
Aixenprovenšanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ajáccio -ia [ačo] m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Korzike|: v ~u
ajáški -a -o (ȃ)
Ajáccian -a m, preb. i. (ȃ)
Ajáccianka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ájdovščina -e ž, zem. i. (á) v ~i
ájdovski -a -o (ȃ)
Ájdovec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Ájdovka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ájdovčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

akceptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akceptíranje (ȋ) neobč. sprejeti: koga/kaj V družbi ga niso akceptirali; fin. ~ menico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aklimatizírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aklimatizíranje (ȋ) prilagoditi se, privaditi se: ~ ~ v novi pokrajini
aklimatizírati -am (ȋ) neobč. koga/kaj na kaj ~ sobne rastline na nekurjene prostore prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ákra -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gane|: v ~i
ákrski -a -o (ȃ)
Ákrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ákrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

akríl -a m (ȋ) razstava ~ov; pojm. slikati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aksiómski -a -o [ijo] (ọ̑) ~ sistem v matematiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ákt -a m (ȃ) narisati ~; podpisati ~ listino; sodni ~ sodni spis, zapis; splošni ~i o podjetjih predpisi, določbe; spolni ~ spolno občevanje; zgodovinski ~ zgodovinsko dejanje; pešaj. drama v petih ~ih dejanjih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ član društva dejaven, prizadeven; biti ~ pri pouku sodelovati; Ali je še vedno ~ ali je že v pokoju redno zaposlen
aktívni -a -o (ȋ) ~ oddih
aktívnost -i ž, pojm. (ȋ) povečati ~ dejavnost, delovanje; števn. zunajšolske ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivíranje (ȋ) koga/kaj ~ mehanizem sprožiti; ponovno ~ delavca |sprejeti v službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aktivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivizíranje (ȋ) |spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati|: koga ~ učence pri pouku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

áktovka -e ž (á; ȃ) knjige v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aktualízem -zma m, pojm. (í) ~ v pesmih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

akvarél -a m (ẹ̑) razstava ~ov; pojm. slikati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

akvatínta -e ž, pojm. (ȋ) |grafična tehnika|: ustvarjati v ~i; števn. razstava akvatint

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Akvilêja -e ž, zem. i. (ȇ) |antični Oglej|: v ~i
akvilêjski -a -o (ȇ)
Akvilêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Akvilêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Akvilêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

à la [á la] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. po načinu, v slogu: tragedija ~ ~ Shakespeare

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Alabáma -e ž, zem. i. (ȃ) |ameriška zvezna država|: v ~i
alabámski -a -o (ȃ)
Alabámec -mca m z -em preb. i. (ȃ)
Alabámka -e ž, preb. i. (ȃ)
Alabámčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Albánija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
albánski -a -o (ȃ)
Albánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Albánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Albánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Albertvílle -lla [albervil] m, zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albertvílski -a -o (ȋ)
Albertvíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albertvíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Albí -ja m z -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albíjski -a -o (ȋ)
Albíjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albíjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Álbion -a [ijo] m, zem. i. (ȃ) izobr. Anglija: v ~u
álbionski -a -o (ȃ) izobr.
Álbionec -nca m z -em preb. i. (ȃ) izobr.
Álbionka -e ž, preb. i. (ȃ) izobr.
Álbiončev -a -o (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

álbum -a m (ȃ) ~ slik; Prešernov ~ zbornik; pešaj. vpis v ~ v spominsko knjigo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

..(á)lec -lca [u̯c] m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' brálec, malikoválec; živ. sesálec
2. [lc, v nekaterih primerih tudi u̯c] 'vršilnik' kazálec, mešálec, sesálec; prim. ..lec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aleksandríja -e ž, zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~i
aleksandríjski -a -o (ȋ)
Aleksandríjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aleksandríjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aleúti -ov m mn., zem. i. (ȗ) |otočje v Tihem oceanu|: na ~ih
aleútski -a -o (ȗ)
Aleútčan -a m, preb. i. (ȗ)
Aleútčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Alhámbra -e ž, zem. i. (ȃ) |španski grad|: v ~i
alhámbrski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aliíran -a -o [iji] (ȋ) ~ s kom |združen v zvezo|
aliírani -a -o [iji] (ȋ) ~e države
aliíranost -i [iji] ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alkimíja -e ž, pojm. (ȋ) razširjenost ~e v srednjem veku; poud. ~ ustvarjanja |skrivnostnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alkohól -a m, snov. (ọ̑) vzdržati se ~a; raztopiti v ~u; kem. etilni ~ etanol; metilni ~ metanol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alkôva -e ž (ȏ) imeti posteljo v ~i |v vdolbini v steni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alla márcia [ala marča] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. v tempu koračnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

all right [ól rájt] nač. prisl. zv. (ọ̑ ȃ) angl. cit., sleng. v redu, prav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Álma-Áta -e ž, zem. i. (ȃ-ȃ) Almaty: v ~i
álma-átski -a -o (ȃ-ȃ)
Álma-Átčan -a m, preb. i. (ȃ-ȃ)
Álma-Átčanka -e ž, preb. i. (ȃ-ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Álmaty -ja [ti] m z -em zem. i. (ȃ) |kazahstansko mesto|: v ~u
álmatyjski -a -o (ȃ)
Álmatyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Álmatyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Álpe Álp ž mn., zem. i. (ȃ) |evropsko gorstvo|: v ~ah
álpski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Altáj2 -a m z -em zem. i. (ȃ) |republika Ruske federacije|: v ~u
altájski -a -o (ȃ)
Altájec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Altájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Altájčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Altamíra -e ž, zem. i. (í) prazgodovinske stenske slike v jami ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alternácija -e ž, pojm. (á) |izmenično vrstenje, menjavanje|: nastopati v ~i s kom; ~ težjih vlog; jezikosl. premena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

alternírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alterníranje (ȋ) neobč. menjavati se, premenjevati se: V glavni vlogi bosta alternirali dve igralki; alternirati z/s kom/čim ~ s soigralcem; jezikosl. Zveneči soglasniki ~jo z nezvenečimi soglasniki se premenjujejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aludírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aludíranje (ȋ) izobr. namigovati: na koga/kaj V članku ~a ~ politične razmere

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Alzácija -e ž, zem. i. (á) |francoska pokrajina|: v ~i
alzáški -a -o (á)
Alzáčan -a m, preb. i. (á)
Alzáčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Alžír -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Alžirije|: v ~u
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Alžírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Alžírija -e ž, zem. i. (ȋ) |afriška država|: v ~i
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírec -rca m z -em preb. i. (ȋ)
Alžírka -e ž, preb. i. (ȋ)
Alžírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Áman -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Jordanije|: v ~u
ámanski -a -o (ȃ)
Ámančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amanuénzis -a m, člov. (ẹ̑) zgod. ~ v knjižnici |pomočnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amaterízem -zma m, pojm. (í) ljubiteljstvo; slabš. znebiti se ~a v znanstvenem delu |nestrokovnosti, površnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amatêrstvo -a s, pojm. (ȇ) nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo; slabš. ~ v politiki |nestrokovnost, površnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ambrózij -a m z -em oseb. i. (ọ́) |milanski nadškof v 4. stoletju|
Ambrózijev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ambrús -a m, zem. i. (ȗ) v ~u
ambrúški -a -o (ȗ)
Ambrúšan -a m, preb. i. (ȗ)
Ambrúšanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amerikanízem -zma m, pojm. (í) širjenje ~a po svetu; števn., jezikosl. ~i v francoščini |ameriške prvine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Amiéns -a [amjen] m, zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
amiénski -a -o (ẹ̑)
Amiénsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Amiénsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amigdalín -a m, snov. (ȋ) kem. |snov v koščicah sadežev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

amortizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amortizíranje (ȋ) kaj ~ dolg |odplačevati|; ~ hranilno knjižico |razveljaviti|
amortizírati se -am se (ȋ) Stroj se bo amortiziral v desetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ámsterdam -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nizozemske|: v ~u
ámsterdamski -a -o (ȃ)
Ámsterdamčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámsterdamčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

análi -ov m mn. (ȃ) iskati podatke v ~ih v letopisu; poud. priti v ~e zgodovine |postati pomemben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

anarhíja -e ž, pojm. (ȋ) preprečevati ~o neorganiziranost, neurejenost; ~ v družbi brezvladje, brezpravnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

anarhoíden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~e težnje v družbi |usmerjene k brezvladju, brezpravnosti|
anarhoídnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ancóna -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
ancónski -a -o (ọ̑)
Ancónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ancónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Andalúzija -e ž, zem. i. (ú) |španska pokrajina|: v ~i
andalúzijski -a -o (ú)
Andalúzijec -jca m z -em preb. i. (ú)
Andalúzijka -e ž, preb. i. (ú)
Andalúzijčev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

andánte1 -a m (ȃ) glasb. |skladba ali njen del|: ~ v G-duru

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

andantíno1 -a m (ȋ) glasb. |skladba ali njen del|: ~ v Es-duru

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ándi -ov m mn., zem. i. (ȃ) |južnoameriško gorovje|: v ~ih
ándski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Andóra -e ž, zem. i. (ọ̑) |evropska država|: v ~i
andórski -a -o (ọ̑)
Andórec -rca m z -em preb. i. (ọ̑)
Andórka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Andórčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Andráž nad Pôlzelo -a ~ ~ [u̯z] m, prva enota z -em zem. i. (ȃ ọ̑) v ~u ~ ~
andráški -a -o (ȃ)
Andražàn -ána in Andražán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Andražánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

angažíran -a -o (ȋ) biti ~ v operi zaposlen
angažírani -a -o (ȋ) ~a literatura
angažíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

angažírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; angažíranje (ȋ) koga/kaj ~ igralce v gledališču zaposliti; ~ vse sile pritegniti, uporabiti; publ. To delo ga je popolnoma angažiralo zaposlilo, prevzelo
angažírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu prizadevati si; angažirati se za kaj ~ ~ ~ spremembe v družbi zavzeti se, zavzemati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

angažmá -ja m z -em pojm. (ȃ) ~ v operi zaposlitev; skleniti ~ dogovor, pogodbo; osebni, družbeni ~ osebna, družbena zavzetost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

anglicízem -zma m (í) |angleška prvina v drugem jeziku|: ~i v francoščini

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ánglija -e ž, zem. i. (ȃ) |južni in srednji del Velike Britanije|: v ~i; prakt.sp. Velika Britanija
angléški -a -o (ẹ̑)
Angléž -a m z -em preb. i. (ẹ̑)
Angléžinja -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Angléžev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

anglikánstvo -a s, pojm. (ȃ) |protestantska vera v Angliji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ánglo-Američáni -ov m mn. (ȃ-ȃ) |angleška in ameriška vojska v drugi svetovni vojni|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Angóla -e ž, zem. i. (ọ̑) |afriška država|: v ~i
angólski -a -o (ọ̑)
Angólec -lca m z -em preb. i. (ọ̑)
Angólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Angólčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Angóra -e ž, zem. i. (ọ̑) Ankara: v ~i
angórski -a -o (ọ̑)
Angórčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Angórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ánhovo -ega in Ánhovo -a s, zem. i. (á; ȃ; á; ȃ) v ~em in v ~u
ánhovski -a -o (á; ȃ)
Ánhovec -vca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Ánhovka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Ánhovčev -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

animírec -rca m z -em člov. (ȋ) ~ zabava goste v lokalu
animírka -e ž, člov. (ȋ)
animírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

animízem -zma m, pojm. (í) |verovanje, da je v vseh stvareh duh, duša|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ánkara -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Turčije|: v ~i
ánkarski -a -o (ȃ)
Ánkarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ánkarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ankarán -a m, zem. i. (ȃ) v ~u
ankaránski -a -o (ȃ)
Ankaránčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ankaránčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

anomalíja -e ž (ȋ) ~e v šolstvu nepravilnosti, izjemnosti; pojm., fiz. ~ vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ántejevski -a -o (ȃ) izobr. pesnikova ~a zakoreninjenost v domači zemlji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

antikvariát -a [ija] m (ȃ) kupiti knjigo v ~u |v trgovini z rabljenimi knjigami|; starinarna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Antiohíja -e [ijo] ž, zem. i. (ȋ) |antično sirijsko mesto|: v ~i
antiohíjski -a -o (ȋ)
Antiohíjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Antiohíjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Antiohíjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Antwêrpen -pna [tv] m, zem. i. (é) |belgijsko mesto|: v ~u
antwêrpenski -a -o [pə] (é)
Antwêrpenčan -a [pə] m, preb. i. (é)
Antwêrpenčanka -e [pə] ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Anžú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |francoska pokrajina|: v ~u
anžújski -a -o (ȗ)
Anžújec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Anžújka -e ž, preb. i. (ȗ)
Anžújčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aósta -e ž, zem. i. (ọ̑) |italijanski kraj|: v ~i
aóstski -a -o (ọ̑)
Aóstčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Aóstčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ápače -ač ž mn., zem. i. (ȃ) v ~ah
ápaški -a -o (ȃ)
Ápačan -a m, preb. i. (ȃ)
Ápačanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Apaláči -ev m mn., zem. i. (á) |severnoameriško gorovje|: v ~ih
apaláški -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aparát -a m (ȃ) vklopiti ~ |napravo|; prakt.sp.: briti se z ~om z brivskim aparatom; zamenjati film v ~u v fotografskem aparatu; nevtr. bolnikov slušni ~; upravni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apárten -tna -o; bolj ~ (ȃ) neobč.: ~a obleka nenavadna, posebna; ~e osebe v noveli nenavadne
apártnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apártheid -a [hajd-] m, pojm. (ȃ) |rasistična doktrina|: boj proti ~u v Južnoafriški republiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apartmá -ja m z -em (ȃ) najeti ~ v hotelu |stanovanje|; iron. Izvolite v moj ~ |majhno stanovanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Apeníni -ov m mn., zem. i. (ȋ) |italijansko gorovje|: v ~ih
apenínski -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apostrofírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; apostrofíranje (ȋ) koga/kaj v članku ~ domovino, prijatelja ogovoriti, nagovoriti; V uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

apriorízem -zma [ijo] m (í) |vnaprej izoblikovano stališče|: ~i v kritikah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Apúlija -e ž, zem. i. (ȗ) |italijanska pokrajina|: v ~i
apúlijski -a -o (ȗ)
Apúlijec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Apúlijka -e ž, preb. i. (ȗ)
Apúlijčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

..ár2 -ja m. prip. obr. (á, v nekaterih besedah tudi ȃ)
1. člov. 'opravkar' justiciár, jubilár, sholár
2. 'prostor' evangeliár
3. 'čas' terciár
4. 'opravilnik' eksemplár

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arábija -e ž, zem. i. (ȃ) |azijski polotok|: v ~i
arábski -a -o (ȃ)
Arábec -bca m z -em preb. i. (ȃ)
Arábka -e ž, preb. i. (ȃ)
Arábčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aragónija -e ž, zem. i. (ọ̑) |španska pokrajina|: v ~i
aragónski -a -o (ọ̑)
Aragónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Aragónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Aragónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aramêja -e ž, zem. i. (ȇ) |svetopisemska dežela|: v ~i
aramêjski -a -o (ȇ)
Aramêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Aramêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Aramêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

árbiter -tra tudi arbíter -tra m, člov. (ȃ; í; ȋ) ~ v sporu |razsodnik; presojevalec|
árbitrica -e tudi arbítrica -e ž, člov. (ȃ; í; ȋ)
árbitričin -a -o tudi arbítričin -a -o (ȃ; í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aréna -e ž (ẹ̑) cirkuška ~; film. velika zlata ~ |nagrada|; publ. vstopiti v literarno ~o |začeti se literarno udejstvovati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

areopág -a m (ȃ) |sodišče v starih Atenah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arézzo -zza [eco] m z -em zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u
aréški -a -o (ẹ̑)
Aréčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Argentína -e ž, zem. i. (ȋ) |južnoameriška država|: v ~i
argentínski -a -o (ȋ)
Argentínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Argentínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Argentínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arhángelsk -a m, zem. i. (ȃ) |rusko pristanišče|: v ~u
arhángelški -a -o (ȃ)
Arhángelščan -a m, preb. i. (ȃ)
Arhángelščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

arhivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; arhivíranje (ȋ) |dati, prenesti v arhiv|: kaj ~ dokumentacijsko gradivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arizóna -e ž, zem. i. (ọ̑) |ameriška zvezna država|: v ~i
arizónski -a -o (ọ̑)
Arizónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Arizónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Arizónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Árja vás -e -í ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (á ȃ  á ȋ) v ~i ~i
arjeváški -a -o (ȃ)
Arjeváščan -a m, preb. i. (ȃ)
Arjeváščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arkádija -e ž, zem. i. (ȃ) |del Peloponeza|: v ~i
arkádijski -a -o (ȃ)
Arkádijec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Arkádijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Arkádijčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

armáda -e ž (ȃ) četrta ~; stopiti v ~o v vojsko; poud. ~ brezposelnih |množica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Arménija -e ž, zem. i. (ẹ́) |azijska država|: v ~i
arménski -a -o (ẹ̑)
Arménec -nca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Arménka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Arménčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Árnhem -a m, zem. i. (á) |nizozemsko mesto|: v ~u
árnhemski -a -o (á)
Árnhemčan -a m, preb. i. (á)
Árnhemčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

arondácija -e ž, pojm. (á) |zaokroženje zemljišč v enotno posest|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Artíče -íč ž mn., zem. i. (í ȋ) v ~ah
artíški -a -o (ȋ)
Artičàn -ána in Artičán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Artičánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aséptičen -čna -o (ẹ́) (brezkužen): Instrument je ~
aséptični -a -o (ẹ́) ~ oddelek v bolnišnici
aséptičnost -i ž, pojm. (ẹ́) (brezkužnost)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

asimilát2 -a m, snov. (ȃ) biol. ~i v celicah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Asírija -e ž, zem. i. (í) |staroveška azijska država|: v ~i
asírski -a -o (ȋ)
Asírec -rca m z -em preb. i. (ȋ)
Asírka -e ž, preb. i. (ȋ)
Asírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

aspík -a m, snov. (ȋ) želatina, žolica: postrvi v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
assísijski -a -o in asíški -a -o (ȋ; ȋ)
Assísijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Assísijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ástrahan -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
ástrahanski -a -o (ȃ)
Ástrahančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ástrahančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Asuán -a m, zem. i. (ȃ) |egiptovsko mesto|: v ~u
asuánski -a -o (ȃ)
Asuánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Asuánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

atelektáza -e ž (ȃ) zdrav. ~e v pljučih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Aténe -én ž mn., zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |glavno mesto Grčije|: v ~ah
aténski -a -o (ẹ̑)
Aténčan -a, star. Aténec -nca m, druga oblika z -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Aténčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Átika -e ž, zem. i. (á) |grška pokrajina|: v ~i
átiški -a -o (ȃ)
Átičan -a m, preb. i. (á)
Átičanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Atlánta -e ž, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~i
atlántski -a -o (ȃ)
Atlántčan -a m, preb. i. (ȃ)
Atlántčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

átlas3 -a m, snov. (á; ȃ) obleka iz ~a; pojm. tkati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

atlétika -e ž, pojm. (ẹ́) prvenstvo v ~i; pešaj. lahka ~ atletika; težka ~ |dviganje uteži; rokoborba, boks|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

atmosferílije -ij ž mn. (í ȋ) vremen. |snovi v atmosferi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Áuschwitz -a [au̯švic] m z -em zem. i. (ȃ) |nacistično koncentracijsko taborišče|: v ~u
áuschwiški -a -o (ȃ)
Áuschwičan -a m, preb. i. (ȃ)
Áuschwičanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Ošvienčim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Austin -a [óstin] m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|
austinski -a -o (ọ̑)
Austinčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Austinčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avansírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avansíranje (ȋ) komu kaj ~ obrtniku stroške za nakup materiala |dati naplačilo, predujem|; ~ v službi napredovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avanzírati -am dvovid., nedov. -ajóč; avanzíranje (ȋ) star. napredovati (v službi): v kaj ~ ~ praporščaka; avanzirati za kaj ~ ~ prvega delavca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avanzmá -ja m z -em pojm. (ȃ) star. predlagati koga za ~ za napredovanje (v službi)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ávče Ávč ž mn., zem. i. (ȃ) v ~ah
ávški -a -o (ȃ)
Ávčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avdiénca -e ž [ije] (ẹ̑) |uradni sprejem|: biti v ~i pri papežu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avgúst2 -a m (ȗ) Koncert bo drugega ~a; dopust (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Avignón -a [avinjon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
avignónski -a -o (ọ̑)
Avignónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Avignónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ávlida -e ž, im. tudi Ávlis zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~i
ávlidski -a -o (ȃ)
Ávlijec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Ávlijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ávlijčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Avstrálija -e ž, zem. i. (á) |celina; država|: v ~i
avstrálski -a -o (ȃ)
Avstrálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)
Avstrálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Avstrálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ávstrija -e ž, zem. i. (ȃ) |evropska država|: v ~i
avstríjski -a -o (ȋ)
Avstríjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Avstríjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Avstríjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ávstro-Ógrska -e ž, zem. i. (ȃ-ọ̑) |avstrijsko cesarstvo po letu 1867|: v ~i
ávstro-ógrski -a -o (ȃ-ọ̑) ~a monarhija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ávt -a m (ȃ) šport. Žoga je šla v ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

ávtoeléktrika -e ž (ȃẹ̑) skup. |električne naprave v avtu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avtoritéta -e ž, pojm. (ẹ̑) učiteljeva ~ |veljava, ugled; vpliv|; člov. največje ~e v stroki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

avtotipíja -e ž (ȋ) knjiga z ~mi; pojm. raba ~e v reprodukcijah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Azerbajdžán -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
azerbajdžánski -a -o (ȃ)
Azerbajdžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Ázija -e ž, zem. i. (á) |celina|: v ~i
ázijski -a -o (á)
Ázijec -jca m z -em preb. i. (á)
Ázijka -e ž, preb. i. (á)
Ázijčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bábilon -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Babilonije|: v ~u
babilónski -a -o (ọ̑)
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babilónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Babilónija -e ž, zem. i. (ọ́) zgod. |država v južni Mezopotamiji|: v ~i
babilónski -a -o (ọ̑) zgod.
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑) zgod.
Babilónčev -a -o (ọ̑) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bábno Pólje -ega -a s, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~em ~u
babnopóljski -a -o, neurad. póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljec -jca, neurad. Póljec -jca m z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babnopóljčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báča (pri Podbŕdu) -e (~ ~) ž, zem. i. (á ŕ) v ~i (~ ~)
báški -a -o in báčarski -a -o (á; á)
Báčar -ja m z -em preb. i. (á)
Báčarica -e ž, preb. i. (á)
Báčarjev -a -o (á)
Báčaričin -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báče Báč ž mn., zem. i. (á ȃ) v ~ah
báški -a -o (ȃ)
Bačàn -ána in Bačán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bačánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báčka -e ž, zem. i. (ȃ) |pokrajina v ZRJ|: v ~i
báčki -a -o (ȃ)
Bačàn -ána in Bačán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bačánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Baden-Württemberg -a [bádən-vírtemberg-] m, zem. i. (á-í) |nemška zvezna dežela|: v ~u
baden-württemberški -a -o (á-í)
Báden-Württemberžàn -ána in Báden-Württemberžán -a m, preb. i. (á-ȁ á-á; á-ȃ)
Báden-Württemberžánka -e ž, preb. i. (á-ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bága -e ž, snov. (á) pokr. severovzh. gošča (v pipi)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bágdad -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Iraka|: v ~u
bágdadski -a -o (ȃ)
Bágdadčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bágdadčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bahrájn -a m, zem. i. (ȃ) |arabska otoška država|: v ~u
bahrájnski -a -o (ȃ)
Bahrájnčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bahrájnčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bajadêra1 -e ž, člov. (ȇ) |plesalka v templju ali zabavišču|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bajkonúr -ja m z -em zem. i. (ȗ) |rusko vesoljsko izstrelišče|: v ~u
bajkonúrski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bakanálije -ij ž mn. (á ȃ) |slavje v čast Bakha|; izobr. ~ zmagovalcev razbrzdano veseljačenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bákar -kra m, zem. i. (á) |hrvaško mesto|: v ~u
bákrski -a -o (á)
Bákrčan -a m, preb. i. (á)
Bákrčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bakroréz -a m (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) razstava ~ov; pojm. ustvarjati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bakrotísk -a m (ȋ) zbirka ~ov; pojm. reprodukcije v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bakú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Azerbajdžana|: v ~u
bakújski -a -o (ȗ)
Bakújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bakújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bál1 -a m (ȃ) star. iti na ~ na ples; nardp. kravji ~ v Bohinju |prireditev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

balánsa -e ž, pojm. (ȃ) redk. držati telo v ~i v ravnotežju; števn., redk. krmilo (pri kolesu)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

balansírka -e ž (ȋ) (ravnotežnica): vrvohodec z ~o v rokah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

balásten -tna -o (ȃ) poud. ~ podatek |nekoristen, odvečen|
balástni -a -o (ȃ) ~e snovi v hrani
balástnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Baleári -ov m mn., zem. i. (ȃ) |otočje v Španiji|: na ~ih
baleárski -a -o (ȃ)
Baleárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Baleárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Baleárski otóki -ih -ov m mn., zem. i. (ȃ ọ́; ȃ ọ́ ȃ ọ̑) |avtonomna pokrajina v Španiji|: na ~ih ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

balírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; balíranje (í) |stiskati v bale|: kaj ~ krmo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

balkanizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; balkanizíranje (ȋ) slabš. |uvesti, uvajati pravni nered|: kaj ~ deželo
balkanizírati se -am se (ȋ) slabš. Razmere v državi se ~ajo |postajajo neurejene|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bamáko -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Malija|: v ~u
bamákovski -a -o (ȃ)
Bamákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bamákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bámbusovje -a s, skup. (ȃ) izginiti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Banát -a m, zem. i. (ȃ) |srbsko-romunska pokrajina|: v ~u
banátski -a -o (ȃ)
Banátčan -a m, preb. i. (ȃ)
Banátčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bánčništvo -a s, pojm. (ȃ) razvoj ~a; izuriti se v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bándung -a m, zem. i. (ȃ) |indonezijsko mesto|: v ~u
bándunški -a -o (ȃ)
Bándunžan -a m, preb. i. (ȃ)
Bándunžanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bángkok -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Tajske|: v ~u
bángkoški -a -o (ȃ)
Bángkočan -a m, preb. i. (ȃ)
Bángkočanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bángladeš -a m z -em zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
bángladeški -a -o (ȃ)
Bángladeševec -vca m z -em preb. i. (ȃ)
Bángladeševka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bángladeševčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bánjaloka -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i
bánjaloški -a -o in bánjski -a -o (ȃ; ȃ)
Bánjaločan -a in Bánjec -jca m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Bánjaločanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bánjalúka -e ž, zem. i. (ȃú; ȃȗ) |bosensko mesto|: v ~i
banjalúški -a -o (ȗ)
Banjalúčan -a m, preb. i. (ȗ)
Banjalúčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Banjóle -ól ž mn., zem. i. (ọ̑) |hrvaški kraj|: v ~ah
banjólski -a -o (ọ̑)
Banjólčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Banjólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bánka -e ž (ȃ) vložiti denar v ~o; rač. ~ podatkov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bánkarstvo -a s, pojm. (ȃ) delati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bankrotírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bankrotíranje (ȋ) |finančno propasti, iti v stečaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bántam -a m, pojm. (ȃ) šport. zmagati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báranja -e ž, zem. i. (ȃ) |hrvaška pokrajina|: v ~i
báranjski -a -o (ȃ)
Báranjec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Báranjka -e ž, preb. i. (ȃ)
Báranjčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Barcelóna -e [ce in se] ž, zem. i. (ọ̑) |mesto v Španiji, glavno mesto Katalonije|
barcelónski -a -o (ọ̑)
Barcelónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Barcelónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bári -ja m z -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bárijski -a -o (ȃ)
Bárijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bárijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bárin -a m, člov. (ȃ) |gospod v ruskem okolju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

barók -a m, pojm. (ọ̑) ~ v glasbi; pozni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

barvárna -e ž (ȃ) delavci v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bárvarstvo -a s, pojm. (ȃ) delati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Básel -sla [baz] m, zem. i. (á) |švicarsko mesto|: v ~u
báselski -a -o [zə] (á)
Báselčan -a [zə] m, preb. i. (á)
Báselčanka -e [zə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báskija -e ž, zem. i. (ȃ) |avtonomna pokrajina v Španiji|
báskovski -a -o (ȃ)
Básk -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik naroda, ki živi v Franciji in Španiji|
Báskinja -e ž, preb. i. (ȃ)
Báski -ov m mn., preb. i. (ȃ) |ljudstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Básra -e ž, zem. i. (á; ȃ) |iraško mesto|: v ~i
básrski -a -o (á; ȃ)
Básrčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Básrčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báška grápa -e -e ž, zem. i. (ȃ á) |dolina v zahodni Sloveniji|: v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Baškírija -e ž, zem. i. (ȋ) Baškortostan: v ~i
baškírski -a -o (ȋ)
Baškírec -rca m z -em preb. i. (ȋ)
Baškírka -e ž, preb. i. (ȋ)
Baškírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Baškórtostan -a m, zem. i. (ọ̑) |republika Ruske federacije|: v ~u
baškórtostanski -a -o (ọ̑)
Baškórtostanec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Baškórtostanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Baškórtostančev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báte Bát ž mn., zem. i. (ȃ) v ~ah
bátovški -a -o (ȃ)
Báčan -a m, preb. i. (ȃ)
Báčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

batíktéhnika -e tudi batík téhnika ~ -e ž, pojm. (ȋẹ́) izdelati v ~i v batični tehniki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Batúje -új ž mn., zem. i. (ȗ) v ~ah
batújski -a -o (ȗ)
Batújec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Batújka -e ž, preb. i. (ȗ)
Batújčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Batúmi -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gruzijsko mesto|: v ~u
batúmski -a -o (ȗ)
Batúmčan -a m, preb. i. (ȗ)
Batúmčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bavárska -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~i na Bavarskem
bavárski -a -o (ȃ)
Bavárec -rca m z -em preb. i. (ȃ)
Bavárka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bavárčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bayónne -nna [bajon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bayónski -a -o (ọ̑)
Bayónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bayónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Báyreuth -a [bajrojt] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
báyreuthski -a -o (ȃ)
Báyreuthčan -a m, preb. i. (ȃ)
Báyreuthčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bazovíca -e ž, zem. i. (í) |kraj blizu Trsta|: v in na ~i
bazovíški -a -o (ȋ)
Bazovíčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bazovíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

beckáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; beckánje; (-àt) (á ȃ) v koga/kaj ~ ~ luknjo drezati, bezati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bečuánija -e ž, zem. i. (á) Bocvana: v ~i
bečuánski -a -o (á)
Bečuánec -nca m z -em preb. i. (á)
Bečuánka -e ž, preb. i. (á)
Bečuánčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

béda -e ž, pojm. (ẹ́) živeti v ~i; neobč. izjokati svojo ~o nesrečo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

béden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ kajžar; slabš. ta ~i lažnivec |zaničevanja vredni|; poud. ~a plača |zelo nizka|
bédnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ življenja; redk. živeti v ~i v bedi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Beeršéba -e [ber] ž, zem. i. (ẹ̑) |izraelsko mesto|: v ~i
beeršébski -a -o (ẹ̑)
Beeršébec -bca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Beeršébka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Beeršébčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bég1 -a m, pojm. (ẹ̑) pognati se v ~; ~ od življenja; ~ pred sovražnikom; privzdig. ~ časa; poud. ~ z dežele |odseljevanje (v mesta)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bégoma nač. prisl. (ẹ̑) neobč. v begu, z bežanjem: ~ se umikati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bégunje na Gorénjskem -unj ~ ~ in Begúnje na Gorénjskem -únj ~ ~ ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ́  ẹ̑ ẹ́; ú ẹ́  ȗ ẹ́) v ~ah ~ ~
begúnjski -a -o (ȗ)
Begúnjec -jca in Begúnjčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȗ; ȗ)
Begúnjka -e ž, preb. i. (ȗ)
Begúnjčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bégunje pri Cérknici -unj ~ ~ ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ́ ẹ̑ ẹ́) v ~ah ~ ~
begúnjski -a -o (ȗ)
Begúnjec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Begúnjka -e ž, preb. i. (ȗ)
Begúnjčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Begúnjščica -e ž, zem. i. (ȗ) |gora v Karavankah|: na ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêjrut -a m, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Libanona|: v ~u
bêjrutski -a -o (ȇ)
Bêjrutčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêjrutčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béla Cérkev -e -kve ž, zem. i. (ẹ́ ẹ́) v ~i ~i
belocerkôvški -a -o (ȏ)
Belocerkôvčan -a in Belocerkôvec -vca m, druga oblika z -em preb. i. (ȏ; ȏ)
Belocerkôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béla krájina -e -e ž, zem. i. (ẹ́ á; ẹ́ ȃ) v ~i ~i
belokránjski -a -o (á)
Belokránjec -jca m z -em preb. i. (á)
Belokránjka -e ž, preb. i. (á)
Belokránjčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

beléti -ím nedov. béli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; belênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Lasje mu že ~ijo; privzdig. Sneg je belel v soncu se je bleščal, belo odražal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béle Vôde -ih Vôd ž mn., zem. i. (ẹ́ ó  ẹ́ ȏ) v ~ih ~ah
belovódski -a -o (ọ̑)
Belovódčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Belovódčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

beléžnica -e ž (ẹ̑) zapisati v ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bélfast -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Severne Irske|: v ~u
bélfastski -a -o (ẹ̑)
Bélfastčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bélfastčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bélgija -e ž, zem. i. (ẹ́) |evropska država|: v ~i
bélgijski -a -o (ẹ́)
Bélgijec -jca m z -em preb. i. (ẹ́)
Bélgijka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Bélgijčev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béli Mánastir -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ẹ́ ȃ) |hrvaško mesto|: v ~em ~u
belománastirski -a -o (ȃ)
Belománastirčan -a m, preb. i. (ȃ)
Belománastirčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Belíze -ja m z -em zem. i. (ȋ) |srednjeameriška država|: v ~u
belízejski -a -o (ȋ)
Belízejčan -a m, preb. i. (ȋ)
Belízejčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Belják -a m, zem. i. (á) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
beljáški -a -o (á)
Beljáčan -a m, preb. i. (á)
Beljáčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Belopéški jézeri -ih jézer s dv., zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezeri v severovzhodni Italiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Belorúsija -e ž, zem. i. (ȗ) |evropska država|: v ~i
belorúski -a -o (ȗ)
Belorús -a m, preb. i. (ȗ)
Belorúsinja -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béltinci -ev, pokr. -nec m mn., zem. i. (ẹ̑) v ~ih
béltinski -a -o tudi béltinški -a -o (ẹ̑; ẹ̑)
Béltinčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Béltinčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Belúdžistan -a m, zem. i. (ȗ) |iranska in pakistanska pokrajina|: v ~u
belúdžistanski -a -o (ȗ)
Belúdžistanec -nca m z -em preb. i. (ȗ)
Belúdžistanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Belúdžistančev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

belúš -a m z -em (ú) nasad ~ev; mn., snov. ~i v solati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Benéška repúblika -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ú) zgod. v ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Benéška Slovénija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |pokrajina v severovzhodni Italiji|: v ~i ~i
beneškoslovénski -a -o (ẹ́)
Benéški Slovénec -ega -nca m, druga enota z -em preb. i. (ẹ̑ ẹ́)
Benéška Slovénka -e -e ž, preb. i. (ẹ̑ ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah
benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bengálija -e ž, zem. i. (á) |pokrajina na Indijski podcelini|: v ~i
bengálski -a -o (ȃ)
Bengálec -lca m z -em preb. i. (ȃ)
Bengálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bengálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bengálski zalív -ega -a m, zem. i. (ȃ ȋ) |zaliv med Indijskim in Indokitajskim polotokom|: v ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bengázi -ja m z -em zem. i. (á; ȃ) |libijsko mesto|: v ~u
bengázijski -a -o (á; ȃ)
Bengázijčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Bengázijčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Benín -a m, zem. i. (ȋ) |afriška država|: v ~u
benínski -a -o (ȋ)
Benínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Benínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bénjamin -a m, člov. (ẹ̑) poud. |najmlajši v družini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Beócija -e ž, zem. i. (ọ̑) |grška pokrajina|: v ~i
beócijski -a -o (ọ̑)
Beóčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Beóčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Béograd -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto ZRJ|: v ~u
béograjski -a -o (ẹ̑)
Béograjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Béograjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

beráštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. živeti v ~u |v revščini|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Berbêr -a m, preb. i. (ȇ) |pripadnik hamitskih ljudstev v severni Afriki|
Berbêrka -e ž, preb. i. (ȇ)
Berbêri -ov m mn., preb. i. (ȇ) |skupina ljudstev|
berbêrski -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

berbêrsko-arábski -a -o (ȇ-ȃ) ~i prebivalci v severni Afriki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u
bêrgamski -a -o (ȇ)
Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêrgen -gna m, zem. i. (ȇ) |norveško mesto|: v ~u
bêrgenski -a -o [gə] (ȇ)
Bêrgenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Bêrgenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêrgen-Bélsen -sna [gə lz] m, zem. i. (ȇ-ẹ̑) |nacistično koncentracijsko taborišče|: v ~u
bêrgen-bélsenski -a -o [gə zə] (ȇ-ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Berlín -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Nemčije|: v ~u
berlínski -a -o (ȋ)
Berlínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Berlínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bermúdi -ov m mn., zem. i. (ȗ) |britansko otočje v zahodnem Atlantiku|: na ~ih
bermúdski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêrn -a m, zem. i. (é) |glavno mesto Švice|: v ~u
bêrnski -a -o (é)
Bêrnčan -a m, preb. i. (é)
Bêrnčanka -e ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bêrnske Álpe -ih Álp ž mn., zem. i. (é á  é ȃ) v ~ih ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Beromünster -tra [mín] m, zem. i. (í) |švicarsko mesto|: v ~u
beromünstrski -a -o (í)
Beromünstrčan -a m, preb. i. (í)
Beromünstrčanka -e ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bertóki -ov m mn., zem. i. (ọ̑) v in pri ~ih
bertóški -a -o (ọ̑)
Bertóčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bertóčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bésa1 -e ž (ẹ̑) |obljuba v albanskem okolju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Besarábija -e ž, zem. i. (á) |moldavijska pokrajina|: v ~i
besarábski -a -o (ȃ)
Besarábec -bca m z -em preb. i. (ȃ)
Besarábka -e ž, preb. i. (ȃ)
Besarábčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

béseda -e ž (ẹ̑) ~ v čitalnici |prireditev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

besedíčiti -im nedov. -en -ena; besedíčenje (í ȋ) slabš. |dosti, vsebinsko prazno govoriti|: ~ v prazno; besedičiti o kom/čem ~ ~ politiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Betánija -e ž, zem. i. (á; ȃ) zgod. |kraj v Palestini|
betánijski -a -o (á; ȃ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bétlehem -a m, zem. i. (ẹ̑) |kraj Kristusovega rojstva|: v ~u
bétlehemski -a -o (ẹ̑)
Bétlehemčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bétlehemčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

betonárna -e ž (ȃ) delati v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bévke Bévk ž mn., zem. i. (ẹ̑) v ~ah
bévški -a -o (ẹ̑)
Bévčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bévčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Biáfra [ija] -e ž, zem. i. (ȃ) |pokrajina v Nigeriji|: v ~i
biáfrski -a -o (ȃ)
Biáfrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Biáfrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Białystok -a [bjalí] m, zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|: v ~u
białystoški -a -o (ȋ)
Białystočan -a m, preb. i. (ȋ)
Białystočanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bíatlon -a [ija] m, pojm. (ȋ) prvenstvo v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Biháć -a [ač] m z -em zem. i. (á) |bosensko mesto|: v ~u
biháški -a -o (á)
Biháćan -a m, preb. i. (á)
Biháćanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bìk bíka m živ. (ȉ í) rediti ~e; biti rojen v znamenju ~a; člov., poud. |močen moški|; slabš. Temu ~u se ne da nič dopovedati |neumnemu, omejenemu človeku|; zmer. Ti ~ prekleti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bíla -e ž, zem. i. (ȋ) |kraj v Reziji|: na ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bilbáo -a m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
bilbájski -a -o (ȃ)
Bilbájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bilbájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bilčôvs -a m, zem. i. (ȏ) |kraj na avstrijskem Koroškem|: v ~u
bilčôvški -a -o (ȏ)
Bilčôvščan -a m, preb. i. (ȏ)
Bilčôvščanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bíleća -e [ča] ž, zem. i. (ȋ) |hercegovsko mesto|: v ~i
bílećanski -a -o (ȋ)
Bílećan -a m, preb. i. (ȋ)
Bílećanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bílje Bílj ž mn., zem. i. (í ȋ) v ~ah
bíljenski -a -o [jə] (ȋ)
Bíljenc -a [jə] m z -em preb. i. (ȋ)
Bíljenka -e [jə] ž, preb. i. (ȋ)
Bíljenčev -a -o [jə] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bíograd -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|: v ~u
bíograjski -a -o (ȋ)
Bíograjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bíograjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bíoraznolíkost -i [ijo] ž, pojm. (ȋȋ) ~ v naravi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bíosintéza -e [ijo] ž, pojm. (ȋẹ̑) |nastajanje kemičnih sestavin v organizmu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bírmingham -a [gem] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
bírminghamski -a -o (ȋ)
Bírminghamčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bírminghamčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

birokratízem -zma m, pojm. (í) slabš. ~ državne uprave |sistem, v katerem odloča uradništvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bíschofshófen -fna [biš] m, zem. i. (ȋọ́) |avstrijsko mesto|: v ~u
bíschofshófenski -a -o [fə] (ȋọ́)
Bíschofshófenčan -a [fə] m, preb. i. (ȋọ́)
Bíschofshófenčanka -e [fə] ž, preb. i. (ȋọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bístveno1 mer. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ izboljšati; poud. ~ spremeniti kaj |v precejšnji meri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bístvo -a s (ȋ) ~ stvari; pojm., privzdig. Vse njegovo ~ se je uprlo krivici |značaj, narava|; publ. V ~u mu je vseeno pravzaprav, dejansko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bítola -e ž, zem. i. (ȋ) |makedonsko mesto|: v ~i
bítolski -a -o (ȋ)
Bítolčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bítolčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bivakírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; bivakíranje (ȋ) alp. ~ v steni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bizánc -a m z -em zem. i. (ȃ)
1. Istanbul: v ~u
2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u

bizantínski -a -o (ȋ)
Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Bizantínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bizantínčev -a -o (ȋ); prim. Carigrad, Konstantinopel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bizantínstvo -a s, pojm. (í) prehod antike v ~; slabš. |pretirana ponižnost, hinavskost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bižuteríja -e ž, skup. (ȋ) velika izbira ~e |drobnega okrasja, nakita|; števn. vstopiti v ~o |v trgovino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bjélovar -ja m z -em zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
bjélovarski -a -o (ẹ̑)
Bjélovarčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bjélovarčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagájna -e ž (ȃ) spraviti denar v ~o; pojm. organizirati skupno ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagós blágu -- -u -om; mn. blága blág s in blagôvi -ôv m, snov. (ọ̑ ȃ) prodajati ~; ~ na metre; ~ za obleke; neobč. različni ~ovi v izložbi vrste blaga; plačevati v ~u; publ. trgovina z belim ~om z dekleti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagoglásje -a s, pojm. (ȃ) ~ v pesmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagoróden -dna -o (ọ́; ọ̑) star. ~a družina plemenita, plemiška
blagoródni -a -o (ọ́; ọ̑) star. ~ gospod |v nagovoru|
blagoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o (ȅ é é; ȏ) biti ~
blagoslovljêni -a -o tudi blagoslôvljeni -a -o (é; ȏ) ~a voda; vznes. Njegova žena je v ~em stanju |noseča|
blagoslovljênost -i tudi blagoslôvljenost -i ž, pojm. (é; ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagostánje -a s, pojm. (ȃ) živeti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Blagôvica -e ž, zem. i. (ó) v ~i
blagôviški -a -o (ó)
Blagôvičan -a m, preb. i. (ó)
Blagôvičanka -e ž, preb. i. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blagôvnica -e ž (ȏ) kupovati v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blamáža -e ž (ȃ) osramotitev, osmešenje; poud. spraviti v ~o |v zadrego|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bláto -a s, snov. (á) gaziti ~; iti na ~; poud. utoniti v ~u |moralno propasti|; pokr. izsuševanje ~a močvirja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bláznica -e ž (ȃ) zastar. zdraviti se v ~i v bolnišnici za duševne bolezni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blázniti -im in blazníti -ím nedov. -i -ite in blázni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, bláznjen -a in blaznjèn -êna; bláznjenje in blaznjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) poud. koga Ta misel ga ~i |spravlja v zmedenost, zmoto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bléd -a -o tudi bléd -a -ó; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ obraz; poud. ~ spomin |nejasen|; bled v kaj biti ~ ~ obraz
blédost -i tudi bledóst -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Blégoš -a m z -em zem. i. (ẹ̑) |gora v Škofjeloškem hribovju|: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blêkniti -em in blékniti -em dov. blêknjen -a in bléknjen -a; blêknjenje in bléknjenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. kaj ~ neumnost |v naglici izreči|; slabš. blekniti komu kaj o čem Menda (mu) nisi kaj bleknil o zadevi |izklepetal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blesketáti se -ám se tudi blesketáti se -éčem se tudi blesketáti -ám tudi blesketáti -éčem nedov. -àj (se) -ájte (se) tudi -i (se) -ite (se), -ajóč (se), -áje (se); -àl (se) -ála (se); blesketánje; (-àt (se)) (á ȃ; á ẹ́) Okna (se) ~ajo v soncu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blestéti -ím nedov. blêsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; blestênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Rosa ~i v soncu se blešči, se lesketa; poud. ~ na plesu |vzbujati občudovanje|
blestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. Okna se ~ijo v soncu se bleščijo, se lesketajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bleščáti -ím nedov. bléšči -íte tudi blêšči -íte, -èč -éča; bléščal -ála tudi blêščal -ála; bleščánje; (bléščat tudi blêščat) (á í) neobč. Breze ~ijo iz zelenja se bleščijo; poud. ~ v družbi |vzbujati občudovanje|
bleščáti se -ím se (á í) Okna se ~ijo v soncu; brezos. bleščati se komu Od sonca se mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blískniti -em dov. blísknjenje (í ȋ) blisniti: Utrinek ~e; poud. Avto ~e mimo |šine, švigne|; bliskniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; brezos. V daljavi je blisknilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blísniti -em dov. blísnjenje (í ȋ) Luč ~e; poud. Puščica ~e v zrak |švigne, šine|; blisniti z/s čim po kom/čem ~ z baterijo po sobi; poud. ~ z očmi po ljudeh |na hitro pogledati|; brezos. V temi je blisnilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blók -a m (ọ̑) ~ marmorja; stanovati v ~u; strojn. ~ motorja cilindrski blok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blókar -ja m z -em člov. (ọ̑) prakt.sp. stanovalec (v bloku)
blókarica -e ž, člov. (ọ̑) prakt.sp. stanovalka (v bloku)
blókarjev -a -o (ọ̑) prakt.sp.
blókaričin -a -o (ọ̑) prakt.sp.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

blùnk posnem. medm. (ȕ) ~, je nekaj težkega padlo v vodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bòb1 bôba m (ȍ ó) V stroku je pet ~ov; snov., pokr. gor. cvreti ~e krofe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bòb2 bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) |tekmovalne sani|: vožnja z ~om; pojm. prvenstvo v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôbek -bka tudi bobèk -bkà m (ó; ȏ; ə̏ ȁ) manjš. V stroku je le nekaj ~ov |bobovih zrn|; kozji, ovčji ~i |iztrebki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bobljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobljánje; (-àt) (á ȃ) Voda v loncu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bóbnič -a m z -em (ọ̑) manjš. igrati na ~; nevtr. ~ v ušesu; redk. revolver na ~ na bobenček

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bobotáti -ám tudi bobotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; bobotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) V tolmunu nekaj ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bóchum -a [oh] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bóchumski -a -o (ọ̑)
Bóchumčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóchumčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bocvána -e ž, zem. i. (ȃ) |afriška država|: v ~i
bocvánski -a -o (ȃ)
Bocvánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Bocvánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bocvánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bóčna -e ž, zem. i. (ọ̑) v ~i
bóčenski -a -o [čə] in bóški -a -o (ọ̑; ọ̑)
Bóčenčan -a [čə] in Bočàn -ána in Bočán -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ)
Bóčenčanka -e [čə] ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bòd bôda tudi bòd bóda m (ȍ ó; ȍ ọ́) oster ~ v prsih bodljaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženske
bodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči mož
bodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča žena
v bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnje
bodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bódonci -ev pokr. -nec m mn., zem. i. (ọ̑) v ~ih
bódonski -a -o (ọ̑)
Bódončan -a in Bódončar -ja m, druga oblika z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Bódončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bofór -ja tudi bofór -a m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) meriti jakost vetra v ~ih; prim. Bf

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bógm -u -á -u -om oseb. i. (ọ̑ ȃ) ~u hvala; verovati v ~a; pravični, večni, vsemogočni ~; ~ Oče; ~ Sin; ~ Sveti duh; ~ ti daj srečo; ~ vaju blagoslovi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bóg1m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bogatéti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bogatênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na tuj račun; ~ v denarju, °na denarju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bogatín -a m, zem. i. (ȋ) |gora v Julijskih Alpah|: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bogatíti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bogatênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podjetje; ~ zemljo s humusom
bogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v znanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bogojína -e ž, zem. i. (í) v ~i
bogojínski -a -o in bogojánski -a -o (ȋ; ȃ)
Bogojínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bogojínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bogoslôvje -a s, pojm. (ȏ) študirati ~; iti v ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bogóta -e ž, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Kolumbije|: v ~i
bogótski -a -o (ọ̑)
Bogótčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bogótčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bôhinj -hínja m z -em zem. i. (ó í) v ~u
bohínjski -a -o (ȋ)
Bohínjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Bohínjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bohínjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bohínjska Bístrica -e -e ž, zem. i. (ȋ ȋ) v in na ~i ~i
bohinjskobístriški -a -o tudi bístriški (ȋ; ȋ)
Bohinjskobístričan -a tudi Bístričan -a m, preb. i. (ȋ; ȋ)
Bohinjskobístričanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bôhor -órja m z -em zem. i. (ó ọ́) |gora v Zasavju|: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ́; ọ̑; ȍ ó) upreti roke v ~e; ležati na ~u; publ. stati ~ ob ~u tesno skupaj; ~ kolone; poud. postavljati koga ob ~ komu |enačiti, primerjati koga s kom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bóka Kótorska -e -e ž, zem. i. (ọ́ ọ̑) |zaliv v Črni gori|: v ~i ~i
bokokótorski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. bôksnjen -a tudi bóksnjen -a; bôksnjenje tudi bóksnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑) knj. pog. koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh udariti, suniti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

boléti -ím nedov. bôli -íte, -èč -éča; bôlel -éla; (-èt/-ét) (ẹ́ í) koga Glava, zob me ~i; brezos. V prsih jo ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bolgárija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~i
bolgárski -a -o (á; ȃ)
Bolgár -a m, preb. i. (ȃ)
Bolgárka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bolívija -e ž, zem. i. (í) |južnoameriška država|: v ~i
bolívijski -a -o (í)
Bolívijec -jca m z -em preb. i. (í)
Bolívijka -e ž, preb. i. (í)
Bolívijčev -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bòlj prisl. (ȍ)
1. primer. ~ zelen; ~ goreč; ~ razvit; ~ brez skrbi; ~ delati kot kdo drug; ~ prav; čedalje, še, tem, veliko, vse, zmerom ~; ~ in ~; ~ ali manj |v precejšnji meri|
2. sorazmer. Kolikor ~ so jih tlačili, toliko ~ so se upirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

boljševizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; boljševizíranje (ȋ) slabš. koga/kaj ~ odnose v družbi |prilagajati boljševizmu|
boljševizírati se -am se (ȋ) slabš. Časopisi se ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bólnica -e ž (ọ̑) zdraviti se v ~i v bolnišnici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bológna -e [onja] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bolónjski -a -o (ọ̑)
Bológnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bológnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bolščáti -ím [u̯š] nedov. bôlšči -íte, -èč -éča; bôlščal -ála, bôlščat, -án -ána; bolščánje; (bôlščat) (á í) ~ izpod čela; bolščati v koga/kaj ~ ~ soseda, strop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bolzáno -a [ca] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bolzánski -a -o (ȃ)
Bolzánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bolzánčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bozen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bómbaj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |indijsko mesto|: v ~u
bómbajski -a -o (ọ̑)
Bómbajčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bómbajčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bóna fíde nač. prisl. zv. (ọ̑ ȋ) lat. cit. storiti kaj ~ ~ v dobri veri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bonificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bonificíranje (ȋ) komu ~ kupcu zaradi napake v blagu |dati popust|; bonificirati kaj ~ močvirje |izboljševati tla v močvirju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bónn -a [bon] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bónski -a -o (ọ̑)
Bónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bordeaux -a [bordó -ja] m z -em/-om [em] zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bordeaujski -a -o tudi bordójski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Bordeauxčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bordeauxčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

borílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȋ) šport. ~ v ringu; neobč. borec, bojevnik
borílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
borílčev -a -o [u̯č] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Borôvlje -velj [və] ž mn., zem. i. (ó ȏ) |kraj na avstrijskem Koroškem|: v ~ah
borôveljski -a -o [və] (ó)
Borôveljčan -a [və] m, preb. i. (ó)
Borôveljčanka -e [və] ž, preb. i. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bôrovo -a s, zem. i. (ȏ) |hrvaško mesto|: v ~u
bôrovski -a -o (ȏ)
Bôrovčan -a m, preb. i. (ȏ)
Bôrovčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna -e ž, zem. i. (ọ̑) |pokrajina v Bosni in Hercegovini|: v ~i
bósenski -a -o [sə] in bosánski -a -o (ọ̑; á; ȃ)
Bósenc -nca [sə] in Bosánec -nca m z -em preb. i. (ọ̑; á; ȃ)
Bósenka -e [sə] ž, preb. i. (ọ̑)
Bósenčev -a -o [sə] (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bósna in Hercegovína -e ~ -e ž, zem. i. (ọ̑ í) |evropska država|: v ~i ~ ~i
bósensko-hercegôvski -a -o [sə] (ọ̑-ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bóspor -ja m z -em zem. i. (ọ̑) Bosporska ožina: v ~u
bósporski -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bóston -a m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
bóstonski -a -o (ọ̑)
Bóstončan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóstončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bošnják -a m, preb. i. (á) |musliman v Bosni in Hercegovini|
Bošnjákinja -e ž, preb. i. (á)
Bošnjáki -ov m mn., preb. i. (á)
bošnjáški -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Boštánj -a in Bóštanj -a m z -em zem. i. (ȃ; ọ́; ọ̑) v ~u
boštánjski -a -o in bóštanjski -a -o (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčan -a in Bóštanjčan -a m, preb. i. (ȃ; ọ́; ọ̑)
Boštánjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

botrína -e ž, pojm. (í) biti v ~i |v botrskem razmerju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

botrínja -e ž (í) povabiti na ~o |na gostijo|; biti si v ~i v botrstvu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bótrstvo -a s, pojm. (ọ́; ọ̑) krstno ~; biti si s kom v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bôvec -vca m z -em zem. i. (ó) v ~u
bôvški -a -o (ó; ȏ)
Bovčàn -ána in Bovčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bovčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôvling -a m, pojm. (ȏ) tekmovati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bózen -zna [oc] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bózenski -a -o (ọ̑)
Bózenčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bózenčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Bolzano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Božíčni ôtok -ega -óka m, zem. i. (ȋ ó ȋ ọ́) |avstralski otok v Indijskem oceanu|: na ~em ~u
božičnootóški -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce

bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bráda -e tudi bráda -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é brád -áma -é -àh -áma; -é brád -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑) obriti si ~o; gola ~; poud. smehljati se v ~o |sam pri sebi|; ~ na koruznem storžu lasje, laski; nestrok. gamsova ~ |strok. gamsov čop|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bragánça -e [nsa] ž, zem. i. (ȃ) |portugalsko mesto|: v ~i
bragánški -a -o (ȃ)
Bragánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bragánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bráíla -e [aji] ž, zem. i. (ȋ) |romunsko mesto|: v ~i
bráílski -a -o (ȋ)
Bráílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bráílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brámor -ja m z -em živ. (á) pregnati ~e z njive; neživ., pojm. zdraviti volu ~ |vnetje v gobcu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brán2ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) star.: ~ dežele obramba; vzeti koga v ~ v varstvo, zaščito; števn., star. ~i ob reki nasipi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brándenburg -a m, zem. i. (á) |nemška zvezna dežela|: v ~u
brándenburški -a -o (á)
Brandenburžàn -ána in Brandenburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brandenburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Braník -a m, zem. i. (í) v ~u
braníški -a -o (ȋ)
Braníčan -a m, preb. i. (ȋ)
Braníčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

branjaríja -e ž (ȋ) kupiti v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bráslovče -ovč ž mn., zem. i. (á) v ~ah
bráslovški -a -o (á)
Bráslovčan -a m, preb. i. (á)
Bráslovčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Braşôv -a [ašo] m, zem. i. (ȏ) |romunsko mesto|: v ~u
braşôvski -a -o (ȏ)
Braşôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Braşôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bràt bráta m, člov., im. mn. brátje tudi bráti (ȁ á) mlajši ~; ~ njegove žene; Podobna sta si kakor ~ ~u; samostanski ~; manjši ~je frančiškani; izobr. solunska ~a Ciril in Metod; poud. To je med ~i vredno toliko |ima zmerno, primerno ceno|; vznes.: ~je Čehi; biti komu ~ po duhu; ~a v nesreči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brátislava -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Slovaške|: v ~i
brátislavski -a -o (ȃ)
Brátislavčan -a m, preb. i. (ȃ)
Brátislavčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bratomórstvo -a s, pojm. (ọ̑) ~ v zadnji vojni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bráunschweig -a [brau̯nšvajg-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
bráunschweigovski -a -o (ȃ)
Bráunschweigovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bráunschweigovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bravúra -e ž, pojm. (ȗ) izobr.: v boju pokazati ~o pogumnost, drznost; vrhunska ~ izvajanja skladbe tehnična dovršenost; števn., izobr. izvajati ~e na trapezu spretnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brazílija -e ž, zem. i. (í) |južnoameriška država|: v ~i
brazílski -a -o (ȋ)
Brazílec -lca m z -em preb. i. (ȋ)
Brazílka -e ž, preb. i. (ȋ)
Brazílčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brazzavílle -lla [brazavil] m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Konga|: v ~u
brazzavílski -a -o (ȋ)
Brazzavíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Brazzavíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brbotáti -ám tudi brbotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; brbotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Voda v loncu ~a; poud. brbotati kaj ~ nerazločne besede |govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brbráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; brbránje; (-àt) (á ȃ) Voda ~a v loncu; poud. |veliko, prazno govoriti|; brezos. brbrati komu V želodcu mu ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bŕcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bŕcanje (ŕ; ȓ) Konj ~a; brcati koga/kaj ~ nasprotnika; knj. pog. ~ žogo igrati nogomet; brcati v koga/kaj ~ ~ vrata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bŕcniti -em dov. bŕcnjen -a; bŕcnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ psa; kletv. Naj ga koklja ~e; slabš. ~ delavca iz službe |odpustiti|; brcniti v koga/kaj ~ ~ steno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bŕčko -ega s, zem. i. (ȓ) |bosensko mesto|: v ~em
bŕški -a -o (ȓ)
Brčàn -ána in Brčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bŕda Bŕd s mn., zem. i. (ȓ) Goriška brda: v ~ih
bríški -a -o (ȋ)
Bríc -a m z -em preb. i. (ȋ)
Bríka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bríčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bŕdo1 -a s (ŕ) razgledovati se z ~a; kmetija na ~u; živeti v ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brégenz -a [nc] m z -em zem. i. (ẹ̑) |avstrijsko mesto|: v ~u
brégenški -a -o (ẹ̑)
Brégenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Brégenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bregínj -a m z -em zem. i. (ȋ) v ~u
bregínjski -a -o (ȋ)
Bregínjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Bregínjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bregínjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brême -éna s (é ẹ́) nositi ~ na plečih; pokr. ~ dračja butara, sveženj; Sinu je v ~ |Sin skrbi zanj|; poud. ~ starosti |težava, nadloga|; fin. (knjižiti) v ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brémen -mna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
brémenski -a -o [mə] (ẹ́)
Brémenčan -a [mə] m, preb. i. (ẹ́)
Brémenčanka -e [mə] ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bréški -a -o (ẹ̑)
Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bressanóne -a [esa] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bressanónski -a -o (ọ̑)
Bressanónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bressanónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Briksen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brést -a m, zem. i. (ẹ̑) |belorusko mesto; francosko mesto|: v ~u
bréstovski -a -o (ẹ̑)
Bréstovčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréstovčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bréstanica -e ž, zem. i. (ẹ̑) v ~i
bréstaniški -a -o (ẹ̑)
Bréstaničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréstaničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brêsti brêdem nedov. -i -íte, -óč; brêdel -dla tudi brédel brêdla, star. brèl brêla, brèst/brêst, bredèn -êna; bredênje; (brèst/brêst) (é) kaj ~ vodo; bresti čez kaj ~ ~ reko; bresti skozi kaj ~ ~ grmovje; poud. bresti v kaj ~ ~ dolgove |zelo se zadolževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brést-Lítovsk -a m, zem. i. (ẹ̑-ȋ) Brest (v Belorusiji)
brést-lítovški -a -o (ẹ̑-ȋ)
Brést-Lítovščan -a m, preb. i. (ẹ̑-ȋ)
Brést-Lítovščanka -e ž, preb. i. (ẹ̑-ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brestovíca pri Kómnu -e ~ ~ ž, zem. i. (í ọ́) v ~i ~ ~
brestovíški -a -o (ȋ)
Brestovíčan -a tudi Brestôvec -vca m, druga oblika z -em preb. i. (ȋ; ó)
Brestovíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bretánja -e ž, zem. i. (á) |francoska pokrajina|: v ~i
bretónski -a -o (ọ̑)
Bretónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Bretónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Bretónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezdélje -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bréze Bréz ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ah
brézovski -a -o (ẹ́)
Brézovčan -a m, preb. i. (ẹ́)
Brézovčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brêzno -a s, rod. mn. brêzen (é) pasti v ~; poud.: ~ oceana |velika globina|; ~ trpljenja |zelo veliko trpljenje|; star. peklensko ~ pekel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Brézno -a s, zem. i. (ẹ̑) v ~u
brézenski -a -o [zə] (ẹ̑)
Brézenčan -a [zə] m, preb. i. (ẹ̑)
Brézenčanka -e [zə] ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezrédje -a s, pojm. (ẹ̑) živeti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezsèn -snà m, pojm. (ə̏ ȁ) neobč. preždeti noč v ~u brez spanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezúp -a m, pojm. (ȗ) živeti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezvládje -a s, pojm. (ȃ) kratko ~ v državi; poud. |nered, zmeda|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezzakónje -a s, pojm. (ọ̑) živeti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brezživljênjski -a -o (é; ȇ) bolnikov ~ glas; redk. ~e osebe v romanu neživljenjske
brezživljênjskost -i ž, pojm. (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bréžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) redk. ~e skale obrežne; pokr. severovzh. ~ svet nagnjen, strm
bréžno -ega s (ẹ́; ẹ̑) pokr. severovzh. nagnjen, strm svet: imeti njive na, v ~em
bréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bréžice -ic ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ̑) v ~ah
bréžiški -a -o (ẹ̑)
Bréžičan -a in Brežičàn -ána in Brežičán -a m, preb. i. (ẹ̑; ȁ á; ȃ)
Bréžičanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

bríčka -e ž (ȋ) |voz v ruskem okolju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brikét -a m (ẹ̑) stisnjenec: žagovina v ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

briketírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; briketíranje (ȋ) kaj ~ premogov prah |stiskati, stisniti v brikete|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bríksen -sna m, zem. i. (í) |italijansko mesto|: v ~u
bríksenski -a -o [sə] (í)
Bríksenčan -a [sə] m, preb. i. (í)
Bríksenčanka -e [sə] ž, preb. i. (í); prim. Bressanone

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brimêr -ja m z -em (ȇ) |drugi mesec v času francoske revolucije|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bríndisi -ja [zi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
bríndisijski -a -o (ȋ)
Bríndisijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bríndisijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brítvica -e ž (ȋ) vstaviti ~o v brivski aparat; pokr. zah. žepni nož

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

brízgniti -em dov. brízgnjen -a; brízgnjenje (í ȋ) Kri ~e iz žile; brizgniti kaj ~ vodo v zrak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Bŕje Bŕij ž mn., zem. i. (ȓ) |pri Ajdovščini|: v ~ah
bŕski -a -o (ȓ)
Bríc -a m z -em preb. i. (ȋ)
Bríka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bríčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 9089 zadetkov.