abonmá-jasamostalnik moškega spola
  1. plačano naročilo
    • abonma za kaj/koga
    • , abonma v čem, kje, kdaj
    • , abonma s čim/kom, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

afêra-esamostalnik ženskega spola
  1. odmevna javna zadeva, javni dogodek
    • afera s čim/kom
    • , afera v/na čem, kje
    • , afera o čem/kom
    • , afera med kom/čim
    • , afera zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agéncijaagencíja -esamostalnik ženskega spola
  1. podjetje za posredniške posle
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako
  2. obveščevalni urad
    • agencija za kaj
    • , agencija v/na čem, kje
    • , agencija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

akcènt-êntasamostalnik moškega spola
  1. naglas, poudarek
    • akcent v čem, kje
  2. izstopajoča stvar, vsebina
    • akcent česa
    • , akcent v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirana dejavnost s ciljem
    • akcija za kaj/koga
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom, kako
    • , akcija proti čemu
  2. vojaška operacija
    • akcije za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim/kom
    • , akcija proti komu/čemu
  3. cenovno ugodnejša ponudba
    • akcija za kaj
    • , akcija v/na čem, kje, kdaj
    • , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.
2.
kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.
3.
iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

amortizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

amortizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

animírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti koga/kaj prizadevn-o/-ega za koga/kaj
Prijatelj ga je (z obljubami) animiral še za resnejši trening.
2.
iz gledališča kdo/kaj oživiti kaj
Igralci so animirali lutko (z različno dolgimi nitmi oziroma vrvicami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

aparát-asamostalnik moškega spola
  1. priprava
    • aparat za kaj
    • , aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  2. organizirana skupina ljudi za določena dela
    • aparat s čim
    • , aparat v/na čem, kje
  3. dokumentacija
    • aparat s čim, kako
    • , aparat v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

aréna-esamostalnik ženskega spola
  1. prostor za javno nastopanje
    • arena v čem, kje
    • , arena po čem, kod
  2. področje delovanja
    • arena v čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

aromatizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
Pijačo so aromatizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bakrenéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
kdo/kaj postajati bakrene barve
Gozd v jesenskem času bakreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

banalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti pusto vsakdanje, nepomembno kaj
/V drami/ je /z veliko mero sarkazma/ banaliziral zgodovinske dogodke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

barbarizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati barbarske razmere v/na koga/kaj
/Z zastarelimi napravami in nehumanimi metodami/ so /popolnoma/ barbarizirali delovni postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

básati bášem tudi básam nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

básati se bášem se tudi básam se nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno
1.
kdo/kaj tlačiti se v/na/med/skozi kaj / kam
Basali so se v avtobus.
2.
kdo/kaj polniti se s čim
/Neokusno/ se je basal s hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.
2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.
1.1.
kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

báza-esamostalnik ženskega spola
  1. osnova, podlaga
    • baza česa
    • , baza za koga/kaj
  2. zbirka podatkov
    • baza česa/koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga
    • , baza o čem/kom
  3. izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
    • baza koga
    • , baza v/na čem, kje
    • , baza za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bedéti -ím tudi bdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti buden
Celo noč so bedeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

beléti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati svetel
Breze belijo v gozdu.
2.
kaj delati se, postajati svetel, bel
Lasje (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

belíti1 in béliti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati belo kaj
Stene so belili (z apnom).
2.
kdo/kaj delati kaj bolj belo ali razbarvano
/Redno/ beli perilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

belíti se in béliti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se svetel
Breze se belijo v gozdu.
2.
kaj delati se svetel, bel
Lasje se (mu) belijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bistríti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.
1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blagoslovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blanšírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj užitno z delovanjem vrele vode
Kumarice pred vlaganjem blanširamo.
2.
iz usnjarstva kdo/kaj delati kaj uporabno z delovanjem vrele vode
Usnje je treba pred nadaljnjo obdelavo blanširati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blížati se -am se nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati se s korakanjem proti komu/čemu / kam
Nekdo se /boječe/ bliža hiši.
2.
kaj prihajati časovno bližje
Prazniki se /prehitro/ bližajo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakorkoli podoben, soroden komu/čemu
Pesnik se je /uspešno/ bližal svojemu idealu.
4.
iz športa kdo primikati igrski pomoček k cilju
Spraševal je svoje sotekmovalce, naj bliža ali zbija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blížnji-a -epridevnik
  1. neoddaljen
    • kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
  2. bližji, soroden, duhovno povezan
    • kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
    • , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

blúziti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slengovsko
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekateri radi bluzijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na vsa usta/ bluzil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bogatéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postajati bogat
/Hitro/ je bogatel /s tujim denarjem oz. na tuj račun/.
2.
kdo/kaj številčno večati se
Njegova knjižnica /vidno/ bogati.
3.
kdo/kaj postajati boljši
Tovrstna družba se /na tak način/ duševno bogati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bóksbôksasamostalnik moškega spola
  1. ločen ograjeni prostor
    • boks za kaj
    • , boks v/na čem, kje
    • , boks na kaj/koliko
    • , boks s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bolánbôlna -opridevnik
  1. nezdrav
    • kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan za čim
  2. ekspresivno prizadet, vznemirjen
    • kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
    • , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
    • , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
    • , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bràtbrátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
    • brat koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • brat v

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.
2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

brísati bríšem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bríti bríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.
1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bŕskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

brstéti -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj / v kom/čem poganjati
Drevje že brsti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

budíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bútati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butala ga je po glavi.
1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bútati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
GLEJ: bútati 1
2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cedíti jo -ím jo nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cedíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

céna-esamostalnik ženskega spola
  1. vrednost blaga ali storitev
    • cena za kaj
    • , cena v čem
    • , cena na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cena za/v
  • , cena na/po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?
1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi
kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

céntercênter -trasamostalnik moškega spola
  1. središče
    • center za koga/kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim
    • , centri po čem, kod
  2. vodilna ustanova
    • center za kaj
    • , center v/na čem, kje
    • , center s čim/kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

centrála-esamostalnik ženskega spola
  1. vodilno središče
    • centrala za kaj
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim
  2. posredovalna naprava za zveze, povezave
    • centrala za kaj, koliko
    • , centrala v/na čem, kje
    • , centrala s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

centrírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cepíti in cépiti -im nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj dajati kaj narazen
Cepil je drva /na zelo tanka polenca/.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj
Spori cepijo stranko /na več nepomembnih frakcij/.
3.
kdo/kaj delati koga/kaj boljše, plemenitejše
Cepil je različne divjake.
4.
kdo/kaj vstavljati kaj v/na/za kaj
Merlot so cepili na novejšo ameriško sorto.
5.
iz fizike kdo/kaj lastnostno deliti kaj
Nevtroni cepijo izotop urana.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

césta-esamostalnik ženskega spola
  1. širša pot za promet
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cesta v/na
  • , cesta od/do/iz
  • , cesta med/ob/pri
  • , cesta čez/skozi/proti/okoli/preko/mimo

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cílj-asamostalnik moškega spola
  1. mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
    • cilj česa
    • , cilj za kaj/koga
    • , cilj o čem
    • , cilj pri čem, kje
    • , cilj v čem, kdaj
    • , cilj po čem/kom, kako
    • , cilj pred čim, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

cíljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cóna-esamostalnik ženskega spola
  1. namembno območje, predel
    • cona v/na čem, kje
    • , cona za kaj/koga
    • , cona med čim, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.
1.1.
nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.
4.
čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

cvréti jo -cvrèm jo nedovršni glagol, glagol premikanja
neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / kam / kod
Cvrli so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čàsčásasamostalnik moškega spola
  1. potek, trajanje vsega v prostoru
    • čas priti
  2. omejeno trajanje, s katerim se lahko namerno razpolaga
    • čas od/do česa
    • , čas brez česa/koga
    • , čas iz česa, od kdaj
    • , čas po čem/kom
    • , čas pri čem/kom
    • , čas pred čim/kom
    • , čas med čim/kom
    • , čas s kom/čim
    • , čas na čem, kje
    • , čas v čem, kje
    • , čas ob kom/čem, kdaj, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • čas za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno
1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čemériti se -im se tudi čmériti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo čem erno držati se, biti čem eren
Vsi v hiši se čemerijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).
1.1.
kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).
2.
kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).
1.1.
kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čestítati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čístiti se -im se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izgubljati š kod ljive snovi, motnost
Voda v potoku se čisti.
2.
iz čebelarstva kaj iztrebljati se
Čebele se čistijo.
3.
iz medicine kaj izgubljati gnoj
Rana se /sama/ čisti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čléniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

člôvek-ékasamostalnik moškega spola
  1. navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
    • biti človek
  2. oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
    • človek česa
    • , človek z/s čim
    • , človek v čem, kje
    • , človek za kaj
    • , človek po čem
    • , človek brez česa
    • , človek pri čem
    • , človek pod čim
    • , človek med čim, koliko
  3. oseba glede na položaj, razmerja, odnose
    • človek komu/čemu kaj, kako
    • , človek na čem
    • , človek brez česa
    • , človek iz česa, od kod
    • , človek pri čem, kje
    • , človek ob čem, kje
    • , človek čez kaj, kje
    • , človek do koga/česa
    • , človek proti komu/čemu
    • , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

čolnáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čŕniti -im in črníti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črno, temno kaj
Lase si je črnila (z neobstojnim prelivom).
2.
kdo/kaj slabo govoriti za koga
/Redno/ ga črni /pred drugimi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno
1.
kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.
2.
kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čŕtati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.
1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čudíti in čúditi -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo/kaj spravljati koga/kaj v začudenje
Kar ni vnaprej najavljeno, ga /po svoje/ čudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čúvati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

čvekáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekatere ženske rade čvekajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ čvekal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.
3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dáti
11.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.
11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dajáti se -dájem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dándnévasamostalnik moškega spola
  1. obdobje štiriindvajsetih ur za bivanje in določene namene
    • dan v/pri/ob čem/kom
    • , dan česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dan po
  • , dan pred
  • , dan za
  • , dan na
  • , dan z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

daníti se -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov), brezosebno
začeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dársamostalnik moškega spola
  1. dano v last brez plačila
    • dar česa
    • , dar od koga/česa, od kod
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dar za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.
1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dáviti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dáviti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

defékt-asamostalnik moškega spola
  1. okvara, poškodba, pomanjkljivost, motnja, napaka
    • defekt česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • defekt v
  • , defekt z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

deklarírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z besedami javno izraziti, izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Stranka je /spretno/ deklarirala svoj program in nazor.
2.
kdo/kaj navesti, navajati kaj ‘podatke’
Deklarirali so tovor na ladji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.
2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.
5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati delovni odnos na čem
Delajo na projektu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati proti -am proti nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

délati za -am za nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati za koga/kaj
Dela za otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

delegát-asamostalnik moškega spola
  1. pooblaščenec, odposlanec
    • delegat česa/koga
    • , delegat na/v čem, kje
    • , delegat iz česa, od kod
    • , delegat za kaj/koga
    • , delegat s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

delíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

delíti z -ím z nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.
1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.
3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

denár-jasamostalnik moškega spola
  1. plačilno sredstvo
    • denar za kaj
  2. določena enota kot plačilno sredstvo
    • denar za kaj
    • , denar v čem
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • denar iz/od
  • , denar za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

deponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Vrednostne papirje je deponiral v banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

desetlétje-asamostalnik srednjega spola
  1. doba desetih let
    • desetletje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • desetletje v/na/po
  • , desetletje z/s
  • , desetletje od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dèskati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

detájl-asamostalnik moškega spola
  1. podrobnost
    • detajl česa
    • , detajl v/na čem, kje, kako
    • , detajli iz česa, od kod, od kdaj
    • , detajl pri čem, kje, kdaj
  2. delček, sestavina
    • detajl česa
    • , detajl v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

déti dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dialogizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj delati kaj kot dialog
Zgodbo je /posrečeno/ dialogiziral.
2.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja z zastopniki različnih stališč
/Konstruktivno/ so dialogizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

diferencírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
kaj postajati v sebi različen
Znanost se /s hitrejšim razvojem notranje/ diferencira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

diplomírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo uspešno strokovno usposobiti se
Diplomiral je (v rednem roku, letos).
2.
kdo uspešno strokovno usposobiti se v/na čem / kje
Diplomiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno strokovno opraviti kaj
Diplomiral je ruščino (na slavistiki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

divjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo kazati svojo jezo, togoto nad kom/čim
Nad domačimi divja /kot obseden/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

divjáti za -ám za nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dníniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno
1.
kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.
2.
kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dobáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dóberdôbra -opridevnik
  1. prijazen, naklonjen, koristen, učinkovit, uspešen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dober za
  • , dober z/s/do
  • , dober v/na
  • , dober pri
  • , boljši od
  • , najboljši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno oseba v množini/dvojini
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dobróta-esamostalnik ženskega spola
  1. lastnost človeka
    • dobrota koga
    • , dobrota do koga
    • , dobrota s čim
  2. navadno v množini lastnost stvari
    • dobrota česa
    • , dobrota iz/z česa
    • , dobrota v/na čem, kje
    • , dobrota za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dodáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dodélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj končati delo
(Pri njih) je dodelal.
2.
kdo/kaj izdelati kaj do konca
Krojač je /po predlogi/ dodelal obleko.
3.
kdo/kaj dokončati kaj za lepši videz, boljšo kakovost
Tkanine je treba /po tkanju/ še dodelati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dodelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dogoréti -ím dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kaj prenehati goreti
Suha drva /dobro/ dogorijo.
2.
kaj z dajanjem svetlobe izničiti se
Sveča je dogorela /do polovice/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dogovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se dogovorili o spornih vprašanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: dohitévati 1-3
GLEJ: dohitéti 1-3
4.
kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).
2.
kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).
3.
kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dokázati tudi dokazáti -kážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti z dokazi kaj
/Z lahkoto/ je dokazal svoj alibi.
2.
kdo/kaj potrditi kaj
Pregled dela je dokazal, da so se zmotili v napovedih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dokúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj skuhati kaj / koliko česa do konca
Fižol je treba še /do mehkega/ dokuhati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dólbsti dólbem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dôlg1samostalnik moškega spola
  1. materialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
    • dolg koga/česa
    • , dolg v čem
    • , dolg iz česa, od kod
    • , dolg za kaj
    • , dolg na koga/kaj
    • , dolg po čem, kod
    • , dolg zaradi koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg do

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dôlg2-a -opridevnik
  1. razsežen, obsežen, obširen
    • kaj biti dolg kot kaj
    • , kaj biti najdaljši v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolg od–do
  • , daljši od
  • , dolg/daljši za
  • , dolg po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dolgováti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).
2.
kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dolíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
V steklenice so /skrbno in z velikim užitkom/ dolili vino.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj polno
Dolil si je kozarec in pripovedoval naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

določíti in dolóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.
2.
kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.
3.
kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.
4.
iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.
5.
iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.
6.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dôlžendolžán dôlžna -opridevnik
  1. navadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
    • kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
  2. navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
    • kdo/kaj biti dolžen komu kaj
    • , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
  3. zavezan ravnati skladno s predpisi
    • kdo/kaj biti dolžen kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dolžen za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

domá
  1. v svoji hiši, kraju, državi
    • doma v/na čem, kje
    • , doma iz/s česa, od kod
    • , doma s kom/čim, kako
    • , doma ob čem/kom, kje, kdaj, kako
    • , doma pred čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

domnévati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj imeti kaj 'dejanje, predmetnost, lastnost' glede na svoje vedenje, osebni odnos za verjetno ali celo resnično
/Po pravici/ je domneval, da bo poteza slaba.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

domováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Kot večni migrant/ domuje na deželi in v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopingírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj poživljati koga/kaj nedovoljenim
Vrhunske športnike so /navadno/ dopingirali (z najnovejšimi in najdražljimi serumi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopingírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopísati in dopisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dopisováti 1
2.
kdo končati pisati kaj
/S težavo/ je dopisal pismo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopisnikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopisováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo pisno dodajati kaj
(V članek) je dopisovala primere /v slovenščini/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopisováti si -újem si nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v dvojini ali množini
kdo pisno izmenjavati si mnenja, misli
(S starši) si je dopisoval (o vsakdanjih stvareh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopolníti in dopólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno napolniti, popraviti koga/kaj
Rokopis bo treba še popraviti in dopolniti (z opombami).
2.
kdo/kaj doživeti kaj / koliko
Fantek je dopolnil sedem let.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopolnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno polniti, popravljati koga/kaj
Asortiment izdelkov so dopolnjevali (z novimi iznajdbami).
2.
iz matematike kdo/kaj dodajati v seštevancu za znano vsoto
Dopolnjuje seštevanca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dopustováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

doséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla copate.
2.
kdo/kaj zaobseči koga/kaj / koliko česa
Reka je dosegla kritično točko.
3.
kdo/kaj priti v/na kaj
Dekle je /s kravlom/ doseglo nasprotni breg.
4.
kdo dobiti koga
Zasledovalci so ga /z lahkoto/ dosegli.
5.
kdo s prizadevanjem pridobiti kaj / koliko česa
/S težavo/ je dosegel zaželeni cilj.
6.
v oslabljenem pomenu kdo pridobiti kaj 'stanje/lastnost'
Dosegel je viden napredek.
7.
kdo dočakati kaj / koliko česa
Dosegel je visoko starost in veliko čast.
8.
kdo v celoti opraviti kaj
Delavci so dosegli normo.
9.
iz športa kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti, osvojiti kaj
Tekač je dosegel rekordni čas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

doségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: doséči
kdo/kaj enakovredno imeti ob sebi koga/kaj
/Po umetniški vrednosti/ dosega pisatelj svoje sodobnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

doseljeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dospéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / do kod / kdaj / do kdaj /
Do vznožja gore so dospeli /z avtom/.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kaj zapasti do/sredi česa / proti čemu / v/na/za/skozi/čez kaj / čez koliko časa / kdaj /do kdaj
Dajatve oz. vsi računi dospejo do desetega v mesecu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

doštudírati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati študij
/S svojo nizko plačo/ je doštudiral (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati študij v/na čem / kje
Doštudiral je na slavistiki.
3.
knjižno pogovorno kdo uspešno študijsko končati kaj
Doštudiral je ruščino (na slavistiki).
4.
knjižno pogovorno kdo izšolati koga
/Z majhno plačo/ je doštudiral otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

doštudírati za -am za dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ je doštudirala za zdravnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dotakníti se in dotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dotíkati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.
4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dotrpéti -ím tudi dotŕpel dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj končati, preživeti trpljenje
Bolnik je dotrpel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

doživéti -ím dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
GLEJ: dožívljati 1-2
3.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je doživelo konec vojne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drág-a -opridevnik
  1. veliko vreden
    • kaj biti drag kot kaj
  2. z dajalnikom ljubljen, priljubljen
    • kdo/kaj biti drag komu/čemu
  3. kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen
    • kdo/kaj drag
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drag/dražji za
  • , dražji od
  • , najdražji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.
1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drčáti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drčijo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drégati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drégati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dréti se -dêrem se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga / nad kom
/Neprestano/ so se drli nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dréti v dêrem v tudi drèm v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ derejo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drézati v -am v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dŕgniti -em nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj močno pritiskati na koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drgne /s prstom/ po šipi.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno uporabljati, obravnavati koga/kaj
Še vedno drgne šolske klopi.
3.
slabšalno kdo/kaj igrati
Čelist in violinist sta kar naprej drgnila.
4.
čustvenostno kaj oglašati se
V travi so drgnili črički.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dŕsati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dŕsati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drséti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno/ drsijo v propad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

družíti in drúžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj čustveno povezovati koga
Skupne ideje jih /trdno/ družijo.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj v celoto
Prehrambene sestavine je lahko družil /po zdravnikovem navodilu/.
3.
kdo/kaj imeti kaj
Kritika /navadno sorazmerno/ druži ostrino in pravičnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drvéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

drvéti v -ím v nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno, v oslabljenem pomenu
kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drvijo v pogubo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

držáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti s kom/čim
Zmeraj drži z bogatimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

držáti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj za kaj / kakšnega
Držijo jo za ljubico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

držáva-esamostalnik ženskega spola
  1. organizirama skupnost z lastnim upravljanjem na zamejenem prostoru
    • država kdo/kaj
    • , država koga/česa
    • , država po čem, kje, kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • država v/na
  • , država z/s/brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

dušíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ovirati, onemogočati koga/kaj
Kašelj ga duši.
2.
kdo/kaj zadrževati kaj
/Na silo/ si je dušil bolečino (v sebi).
3.
kdo/kaj jakostno zmanjševati kaj
Ropotanje strojev je dušilo besede.
4.
kdo kuhati kaj v pokriti posodi z majhno količino vode in maščobe kaj
/Nepriporočljivo/ je dušiti meso ali zelenjavo v aluminijasti posodi.
5.
iz radiotehnike kdo/kaj jakostno in vidno zmanjševati kaj
Dušil je televizijsko sliko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dušíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.
2.
v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

eksponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.
2.
kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.
4.
iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

eksponírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

eliminírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
GLEJ: odstraníti 1-3
1.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki odpraviti kaj 'določeno neznanko/operacijo v sistemu enačb'
Eliminiral je neznanko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

emajlírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prekrivati kaj z emajlom
Kovinske predmete so /estetsko/ emajlirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

emancipírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja
kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

emitírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz finančništva kdo/kaj izdajati kaj v obtok, promet z določenim namenom/ciljem
Emitirali so denar in obveznice ljudskega posojila.
2.
iz fizike kaj oddajati, sevati na daljavo
Vezje emitira (elektromagnetne valove).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

enák-a -opridevnik
  1. ujemalen v lastnostih
    • kdo/kaj biti enak med kom/čim, kako
    • , kdo/kaj biti enak pri kom/čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • enak za
  • , enak pred
  • , enak po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fabulírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
neobčevalno knjižno kdo/kaj ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu
Pisatelj /dobro/ fabulira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fáks-asamostalnik moškega spola
  1. naprava za prenašanje dokumentov na daljavo
    • faks s čim
    • , faks na/v kaj, kam, kako
    • , faks prek česa, kako
    • , faks za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

falírati -am dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neknjižno pogovorno
1.
kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.
2.
kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

falzificírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj natančno posneti, ponarediti kaj
Učenec je falzificiral opravičilo in podpis.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fantazírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo vzneseno, navadno neuresničljivo govoriti kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) fantazira, kako bo odpotovala živet na drugi konec sveta.
2.
kdo sanjati kaj / o čem neuresničljivo/o neuresničljivem
/Zavzeto/ je fantaziral, da je videl nekoga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

figurírati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fiksírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.
2.
čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).
4.
iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.
5.
iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).
6.
iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.
7.
iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.
8.
iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fílmati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj snemati kaj / koliko česa na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ filmali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

financírati in finansírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

formatírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti, prilagoditi format za kaj
V tiskarni so formatirali revije in zbornike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

formírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določati obliko, značilnosti za kaj
/Kot izkušen kipar/ je formiral kip /po že ustaljenih standardih okolja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati, oblikovati kaj
Formirali so poseben odbor (za proslavo).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno razvijati koga
Šole formirajo ljudi (v samostojne strokovnjake).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

formírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati se, oblikovati se
V tem času so se formirali /kot narod/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fórmula-esamostalnik ženskega spola
  1. dogovorjeni odnosi, razmerja, zakonitosti
    • formula česa
    • , formula za kaj
    • , formula o čem
    • , formula brez česa
    • , formula s čim
  2. kratko pravilo kot izhodišče
    • formula česa
    • , formula za kaj
    • , formule o čem
    • , formula brez česa
    • , formula s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

formulírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami izraziti, določiti kaj
/Kot izkušen znanstvenik/ je znal /dovolj jasno/ formulirati svoje misli in stališča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

forsírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.
2.
kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.
3.
iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.
4.
iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fotografírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fragmentírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delno opisati, ohraniti kaj
/Zaradi pomanjkanja časa/ je dogodke /samo/ fragmentiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

fráza-esamostalnik ženskega spola
  1. besedna zveza s samostojnim pomenom
    • fraza koga
    • , fraza o čem
    • , fraza v čem, kje
    • , fraza iz česa, od kod, od kdaj
    • , fraza za kaj
  2. besedna zveza, ki izgubi vsebino, puhlica
    • fraza koga
    • , fraza o čem
    • , fraza v čem, kje
    • , fraza iz česa, od kod, od kdaj
    • , fraza za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno
1.
čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

frizírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.
1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

galopírati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

garantírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gasíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočati, preprečevati kaj navadno slabega
Vsa vas (mu) je gasila gorečo hišo.
2.
iz metalurgije kdo/kaj hladiti, kaliti kaj v vodi ali olju
Razbeljeno jeklo /hitro/ gasijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

generírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tvoriti, ustvarjati kaj
Turizem generira nova delovna mesta.
2.
iz elektrotehnike kdo/kaj ustvarjati kaj
Računalnik generira podatke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.
3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.
4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gládsamostalnik moškega spola
  1. telesna potreba po hrani
    • glad v čem, kje
    • , glad zaradi koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glad po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

gláditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati gladko, ravno kaj
Gladila si je gube na obleki.
1.1.
kdo/kaj delati boljše kaj
/Skrbno/ (mu) je gladil prevod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glasováti -újem dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gláva-esamostalnik ženskega spola
  1. središčni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
    • glava koga/česa
  2. glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
    • glava česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • glava v/na
  • , glava z/s
  • , glava za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glédati iz -am iz nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja
1.
kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.
2.
kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

glédati za -am za nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj zanimati se za kom/čim
Vedno je gledala za moškimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

globalizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati mednarodno vplivanje, delovanje za koga/kaj
/Z novimi tržnimi taktikami/ so /postopoma/ globalizirali kapitalski trg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gnáti se žênem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gnáti v žênem v nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj poganjati v kaj
Ajda žene v cvet.
2.
iz agronomije kaj poganjati v kaj
Ta vrsta drevja žene /izključno/ v les.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gnézditi -im nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gnusíti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu gnusita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj delati kaj godno
Poznojesensko sadje so /precej dolgo/ godili.
2.
iz agronomije kdo/kaj obdelovati, predelovati kaj
V tem času so včasih godili lan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

góditi2 -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: dogájati se 1
2.
dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.
2.1.
kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj delati se godno
V tem času se hruške /uspešno/ godijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godrnjáti čez -ám čez nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej godrnja čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

godrnjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno, slabšalno
kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ godrnja nad vsem in vsemi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

goréti od -ím od nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
čustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gospodár-jasamostalnik moškega spola
  1. lastnik in upravljalec materialnih dobrin
    • gospodar
  2. obvladovalec razmer, oblastnik
    • gospodar česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • gospodar na/v
  • , gospodar nad

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gospodáriti nad -im nad nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gósti se góde se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi
nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gostíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj bolj gosto
Malto so gostili (s peskom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gostíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj streči koga/kaj
Svoje prijatelje je /z veseljem večkrat/ gostil (s pršutom in najboljšim vinom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gostíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se bolj gosto
Kri se (mu) /hitro/ gosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gostíti se2 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj obilno, dobro hraniti se
/Pogosto/ so se gostili (z divjačino).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.
2.
kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríti čez -ím čez nedovršni glagol, glagol govorjenja
knjižno pogovorno kdo/kaj izražati z govorjenjem kaj
Kar naprej govori čez svoje ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríti proti -ím proti nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati z govorjenjem proti komu/čemu
Govori proti njegovim idejam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríti z/s -ím z/s nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se s čim
Zadnje čase veliko govori s pogledom in kretnjami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

govoríti za -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj izražati se za koga/kaj
Govorijo za napredek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gradíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.
3.
kdo/kaj začetno ustvarjati kaj
Gradili so robote.
3.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gradíti na -ím na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
publicistično kdo/kaj delati kaj na čem
Politiko gradijo na mednarodnem sodelovanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gradíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
iz meteorologije kaj nastajati
Gradi se področje visokega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grêbsti se grêbem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je grebla z učenjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.
2.
iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gréti se gréjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dobivati toploto
/Navadno/ se grejejo /pri ognju/za pečjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grgráti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dajati kratke, pretrgane glasove iz grla
Bolnik /kar preveč/ grgra.
2.
kdo/kaj zadrževati, premikati kaj v grlu
/V upanju na ozdravitev/ je grgrala predpisano razstopino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grméti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.
2.
kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gúgati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je gugala otroka.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

gúslati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati na gusle
/Lepo/ zna guslati (na stare izvirne gusle).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hčíhčéresamostalnik ženskega spola
  1. ženska oseba v razmerju do svojih staršev
    • hči koga
    • , hči kdo/kaj
  2. razmerje med matično izhodiščno enoto in iz nje novonastalo enoto
    • hči česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • hči iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

hécati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo neresno nagovarjati koga/kaj
Dekle je kar naprej samo hecal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hírati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ hiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).
1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hodíti brez hódim brez nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hodíti v hódim v nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti oblečen v čem
Hodijo v hlačah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hodíti z/s hódim z/s nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hodíti za hódim za nedovršni glagol, glagol (ciljnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj hrepeneti za kom
Ona hodi za drugim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hotéti se hóčem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno v 3. osebi
komu/čemu dati se kaj / česa
Hoče se ji govoriti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrabríti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
Hrabrili so jih /predvsem s pesmijo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrána-esamostalnik ženskega spola
  1. snov, potrebna za rast in obstoj
    • hrana pri kom
    • , hrana po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • hrana za
  • , hrana v/na/iz
  • , hrana z/s/iz
  • , hrana brez

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hraníti2 in hrániti -im nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo preživljati koga
Mati hrani dojenčka (iz steklenice).
2.
kaj vzdrževati koga/kaj ob/v čem / s čim
Vse svoje otroke hrani v tovarniški menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrepenéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo za kom/čim
Ljudje hrepenijo za boljšim življenjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hreščáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hromíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hrôpsti hrôpem nedovršni glagol, tvorni (procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hvalíti in hváliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol mišljenja
1.
kdo/kaj pozitivno presojati koga/kaj
/Trezno/ hvali, kar so naredili.
2.
iz religije kdo/kaj slaviti, poveličevati koga/kaj
Hvalijo boga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

hvalíti se in hváliti se -im se nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj izražati se, poudarjati se
/Z zadovoljstvom/zadovoljno/ se hvali (, da ima vsega dovolj).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

ignorírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

igráti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

igráti na -ám na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povzročati glasbo na kaj
Ves večer je igral na harmoniko /samo po spominu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

igráti se z/s -ám se z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Živčno/ se je igrala s prsti (po robu mize).
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti lah kom iseln, neresen odnos s kom/čim
Z zdravljem in ljubeznijo se ni za igrati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

imenováti se -újem se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti označen kot kdo/kaj
Otrok se imenuje Tomaž.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

imenováti za -újem za dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj / koliko česa
Imenoval ga je za svojega dediča.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj označiti koga/kaj za/kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
Imenovali so ga za poštenjaka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iméti se imám se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj živeti, počutiti se
Ima se /dobro/slabo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iméti za imám za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj za kaj / kakšnega
Imajo jo za ljubico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

improvizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno poustvarjati
/Zelo občuteno/ improvizira.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno narediti kaj za začasno uporabo oz. trenutno predstavitev
/Iz navadnih desk/ je improviziral omaro in nato še nosilnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
2.
kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
3.
kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
4.
iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

individualizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

informatizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

informatizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

injicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

inštruírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj poučevati koga/kaj kaj / v čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijaka inštruirala slovenščino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

integrírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo
Zveza /s svojim delovanjem/ integrira vse naprednejše skupine.
2.
iz matematike kdo/kaj iskati iz danega kaj novega ‘novo funkcijo’ kot odvod
Integriral je funkcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

integrírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

intenzivírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

internetizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

internetizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

interpretírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj razlagati kaj
/Jasno in predvsem logično/ so interpretirali svoje stališče do svetovnh problemov.
2.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču interpretirajo vloge /po režiserjevi zamisli/.
3.
iz gledališča, iz muzikologije kdo/kaj izvirno umetniško poustvarjati
Izvajalec je aktivno interpretiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

intervjú-jasamostalnik moškega spola
  1. javni pogovor
    • intervju s kom
    • , intervju za kaj
    • , intervju v/na čem, kje
  2. metoda zbiranja podatkov
    • intervju s kom
    • , intervju za kaj
    • , intervju v/na čem, kje, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

invertírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno
v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ invertirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

invertírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, neobčevalno knjižno
v posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti se
Kmetje so se invertirali (v pitanje telet).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iskáti se íščem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznavati se
(V srednji šoli) se je še iskal in spoznaval, kaj hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iskríti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj oddajati iskre zaradi udarjanja
Kremen se iskri.
2.
kaj oddajati svetlobo, izražati se
Sneg se iskri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iskríti se od -ím se od nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

islamizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj intenzivno navajati koga/kaj na islam
/Z leti in postopoma/ (jim) je uspelo islamizirati tudi vsakdanje navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

islamizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

ísti-a -opridevnik
  1. nerazločevalen, identičen
    • kdo/kaj biti isti kot kdo/kaj
    • , kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti isti pri kom/čem
  2. nespremenjen
    • kdo/kaj biti isti za koga/kaj
    • , kaj biti isti skozi kaj, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti isti glede česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

íti za grém za in grèm za nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
brezosebno, v pomožniški vlogiizražati/označevati koga/kaj
Kadar gre za človeka, se je treba potruditi.
1.1.
glede na istost opredeliti koga/kaj
Tu ne gre za nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbíti -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbóljšati -am in zbóljšati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj boljš-e/-ega
/Presenetljivo hitro/ si je izboljšal gmotni položaj.
2.
iz šolstva kdo preseči kaj 'trenutno stanje'
Izboljšali so učni uspeh.
3.
iz športa kdo preseči kaj
Izboljšal je rekord v hitrostnem drsanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbóljšati se -am se in zbóljšati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se boljš-e/-ega
Gmotni položaj se (jim) je /presenetljivo hitro/ izboljšal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določiti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
2.
kdo/kaj ločiti kaj glede na kakovost
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izbrúhniti v -em v dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, v oslabljenem pomenu
v zvezi z jok, smeh kdo začeti kaj / aradi koga/česa
/Z lahkoto/ je izbruhnila v jok in takoj potem še v smeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izčŕpati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: čŕpati 1-3
4.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ izčrpali vojsko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izčŕpati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izdáti -dám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.
2.
kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.
3.
kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.
5.
kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.
6.
iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.
7.
iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izdáti se -dám se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj izraziti resnico o sebi
Izdal se je /pri govorjenju / z govorjenjem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izdáti se za -dám se za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, navadno čustvenostno
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imenovati se za koga/kaj , kakšnega/kakšno
Izdal se je za njegovega dediča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
kdo/kaj dokončno narediti kaj
Obleko je potrebno le še izdelati /do konca/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom omogočiti kaj
Izdelali so potrdilo /v več izvodih/.
3.
kdo uspešno študijsko končati kaj / pri/na čem
Razred je izdelal /z dobrim uspehom/.
4.
iz lovstva kaj uspešno ugotoviti kaj , priti na kaj
Pes izdela sled do divjadi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.
2.
iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.
2.
kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.
3.
kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj opravičiti se za koga/kaj
/Precej neiznajdljivo/ se je izgovoril na sodelavce in na dež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izhòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. prosti prehod v zunanjost, izstop
    • izhod iz česa, od kod
    • , izhod na/v kaj, kam
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s kom/čim
  2. razplet, rešitev
    • izhod iz česa
    • , izhod v čem
    • , izhod za koga/kaj
    • , izhod s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

izigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s prikritimi dejanji oš kod ovati koga/kaj za kaj
/Pri delitvi/ so ga /grdo/ izigrali za del imetja.
2.
kdo/kaj neformalno izvenzakonsko kršiti kaj
/Na vse načine/ so skušali /čimbolj/ izigrati razne določbe, predpise in uredbe.
3.
čustvenostno kdo/kaj izgubiti kaj
/Prav lahkoverno in po neumnosti je izigral svoj zadnji življenjski adut.
4.
iz igralništva kdo/kaj dati, položiti kaj
Izigral je aduta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izjáviti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izjáviti se za -im se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti se za kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Soglasno kot eden/ so se izjavili za združitev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izkázati tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj javno predstaviti kaj
(V letnem poročilu) (jim) je /natančneje/ izkazal odhodke in prihodke.
2.
kdo/kaj imeti, doseči kaj
Firma je predvsem (v lanskem letu) izkazala lepe izvozne rezultate.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj javno izraziti kaj
/S posebno izdajo njegovih del/ so (mu) (na matični ustanovi) izkazali posebno spoštovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.
4.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izkoríščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izpolnjevati kaj
/Dobro in prav/ so izkoriščali prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabljati kaj
/Dobro/ je izkoriščal stroje.
2.1.
kdo/kaj namensko, v gospodarske namene, uporabljati kaj
/Nepremišljeno/ so izkoriščali gozdove, zemljišča in rudnike.
3.
kdo/kaj ugodno uporabljati kaj
/Iznajdljivo/ izkoriščajo položaj in priložnosti na tržišču.
4.
kdo/kaj neupravičeno prilaščati si kaj
/Zavestno/ izkoriščajo delavce oz. vso razpoložljivo delavno silo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izločíti se in izlóčiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod
Iz megle se je izločila človeška postava.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izníčiti -im tudi zníčiti -im dovršni glagol, glagol upravljanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti koga/kaj v smislu veljave, vrednosti
/S posredovanjem/ so izničili nasprotja, vendar žal tudi prijateljstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izníčiti se -im se tudi zníčiti -im se dovršni glagol, glagol (dogodkovnega) premikanja
kdo/kaj ukiniti se v smislu veljave, vrednosti
/S čudno prehrano/ se je /popolnoma/ izničil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izobraževáti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno strokovno usposabljati koga
/Z majhno plačo/ je izobraževal otroke.
2.
kdo/kaj načrtno usposabljati koga/kaj za/v kaj
/Prostovoljno/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo izpopolnjevati kaj
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izobraževala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izobraževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo načrtno strokovno usposabljati se
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izobraževal (v rednem roku, letos).
2.
kdo načrtno strokovno usposabljati se v/na čem / kje
Izobraževal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izobraževáti se za/v -újem se za/v nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za/v koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ se je izobraževala v odlično pianistko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izolírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj oddaljiti se
Izoliral se je (od družbe in domačih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpahníti in izpáhniti -em dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti, potisniti navzven koga/kaj
Izpahnil si je roko (v zapestju).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Sadju) so izpahnili koščice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpahníti se in izpáhniti se -em se dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, potisniti se navzven
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpeljáti -péljem tudi speljáti spéljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: izvêsti
3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / od kod
Martin Krpan je /spretno/ izpeljal vse konje iz hleva.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izpeljal nove tvorjenke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpeljáti se -péljem se tudi speljáti se spéljem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod
/Komaj/ se je izpeljal iz obcestnega kanala.
1.1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod
Otroci so se (jima) /predčasno/ izpeljali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpísati in izpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpísati se in izpisáti se -píšem se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.
2.
kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izplúti -plôvem in pljújem dovršni glagol, glagol premikanja
kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpolníti in izpólniti -im tudi spolníti in spólniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj
/Le s težavo/ (jim) je izpolnila staro obljubo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
Obrazec so si morali izpolniti /s tiskanimi črkami/.
3.
kdo/kaj doživeti kaj
Izpolnila je sto let.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpolníti se in izpólniti se -im se tudi spolníti se in spólniti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kaj uresničiti se
Velika želja se (jim) je /končno/ izpolnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpopolníti in izpopólniti -im tudi spopolníti in spopólniti dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj bolj popolno, dovršeno
(Z novimi pripravami) so /temeljito/ izpopolnili delovni postopek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dopolniti, zapolniti kaj
Zalogo so izpopolnili (z novimi izdelki).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno dodelati koga/kaj v/na čem / kje
Izpopolnil se je v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpopolníti se in izpopólniti se -im se tudi spopolníti se in spopólniti se dovršni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj postati boljši, popolnejši
Ljudje so se v teh letih izpopolnili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpostáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj postaviti se za koga/kaj
/Zaradi deklariranih krivic/ se je /javno/ izpostavil za vse ogrožene.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpustíti -ím tudi spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.
2.1.

Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.
3.
kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.
4.
iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.
5.
iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izpustíti se -ím se tudi spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrabíti in izrábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj v celoti porabiti koga/kaj
/Z vedno novimi projekti, brez prave utemeljitve/ so (za priprave) izrabili vso svojo energijo in kondicijo.
2.
kdo/kaj popolnoma porabiti kaj
Stroj so /maksimalno/ izrabili.
3.
kdo/kaj zaradi ugodnosti porabiti kaj
Ugodno priložnost so /maksimalno/ izrabili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrabíti se in izrábiti se -im se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izrabil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izravnáti -ám tudi zravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: ravnáti 1
2.
kdo/kaj ukiniti kaj
/Z uvidom na vse možne posledice/ so izravnali preostre ovinke.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj enak-ega/-o, enakovredn-ega/-o
Slikar je /namenoma/ izravnal nekaj vodilnih elementov na sliki.
4.
iz matematike kdo/kaj izpustiti, izničiti kaj
V postopku računanja je izravnal enačbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izráziti -im dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Izrazil je svoja čustva/razpoloženje.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označiti kaj določenega
Izraziti dvom/hvalo/občudovanje/zahteve/soglasje/želje/prepričanje/ skrb/ zaupanje.
3.
kdo/kaj prikazati, podati kaj
Število šest lahko izrazimo /v obliki dvakrat tri/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izráziti se -im se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabiti jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izrazil o petju / o prireditvi.
2.
kaj pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje v kom/čem
V njegovih očeh se je izrazila groza, žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrážati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.
2.
kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.
3.
kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.
5.
kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.
6.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrážati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.
2.
kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrêči -rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
GLEJ: rêči 1
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi komu/čemu kaj
Izrekli so jim sožalje.
3.
iz prava kdo/kaj sporočiti komu/čemu 'obtožencu' kaj
Obtožencu so izrekli dokončno obsodbo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrézati -réžem dovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: rézati 1, 3-4
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz filma so /predčasno/ izrezali morebitno sporne prizore.
5.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem izoblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ je izrezala kvadrate.
6.
iz medicine kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz črevesja so izrezali rakasto tkivo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.
1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izrópati -am tudi zrópati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj nasilno odvzeti koga/kaj
Sovražnik (jim) je /na prefinjen način, s specialno vojno / izropal deželo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.
2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izšólati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj uspešno strokovno usposobiti koga
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.
2.
kdo/kaj uspešno usposobiti koga/kaj za/v kaj
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo napraviti kaj bolj sposobno
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izšólati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo končati šolo, študij
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izšolal (v rednem roku, letos).
2.
kdo končati šolo, študij v/na čem / kje
Izšolal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izšólati se za/v -am se za/v dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v oslabljenem pomenu kdo uspešno usposobiti se za/v koga/kaj
/Z veliko odrekanja/ se je izšolala v odlično pianistko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iztérjati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti, doseči koga/kaj
/Brez najmanjše uvidevnosti do ostalih/ si je izterjal delež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iztísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
/Ročno/ je iztisnil sok iz limon.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa
Iz/Od njega so /s težavo/ iztisnili priznanje in obljubo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

iztŕžiti -im in stŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: izvêsti
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj tvoriti kaj iz česa
Besede so izvajali /kar neposredno/ iz grščine in latinščine.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izvajal nove tvorjenke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvážati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.
2.
iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvêsti -vêdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvedli davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti zamišljeno
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvedel zelo uspešen skok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvolíti -vólim tudi zvolíti zvólim dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj določiti, nameniti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Izvolili so si ga za vodjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvršíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvršili davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvršil zelo uspešen skok.
3.
iz prava kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Smrtno obsodbo so izvršili /na silo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izživéti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj resnično
Izživeli so vse svoje ideje, načrte in zamisli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izživéti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj postati resnično, začeti obstajati
Njegove sanje se niso mogle /prav/ izživeti.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj postati prepoznaven v kom/čem
V svojih zadnjih delih se je izživel /kot umetnik in velik humanist/.
3.
kdo/kaj prenehati obstajati
Njegovo literarno ustvarjanje se je /prehitro/ izživelo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izživéti se nad -im se nad dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno kdo/kaj pokazati jezo nad kom/čim
/V afektu/ se je izživel nad svojimi otroki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

izžvížgati -am dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Občinstvo je predstavo /brez milosti/ izžvižgalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2023 zadetkov.