v1 v-ja tudi v -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~; mali ~; dva v-ja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V1 V-ja tudi V -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do Z; veliki ~; izrez ~; prim. V-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) fiz. hitrost; mat. višina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) vzhod; |rimska števka pet|; mat. volumen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V3 -- [vé] m, simb. (ẹ̑) fiz. volt; kem. vanadij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženskebodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči možbodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča ženav bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnjebodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~ačetŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestaviv četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ bratdesêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavidrúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za plemev drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve oknidvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
..é(v).. prvi del glag. prip. ..eva.. (ẹ́) dozdévati se, omedlévati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
gláven1 -vna -o (ȃ) biti ~glávni -a -o (ȃ) ~ urednikglávni -ega m, člov. (ȃ) eden ~ih; žarg. govoriti z ~im z glavnim direktorjem, urednikomglávno -ega s, pojm. (ȃ) pozabiti ~v glávnem mer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se strinjati s kom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Gradíšče v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ s, zem. i. (í ẹ́ í) Sveta Trojica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ ometna gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platnov gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelatigrobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnikkrátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postriženv krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrnitipred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedetikrátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Láze v Tuhínju Láz ~ ~ ž mn., zem. i. (ȃ í) v ~ah ~ ~lázenski -a -o [zə] (á)Lázovec -vca m z -em preb. i. (á)Lázovka -e ž, preb. i. (á)Lázovčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Lénart v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ̑ ẹ́ í) pri in v ~u ~ ~ ~, neurad. pri in v ~ulénarški -a -o (ẹ̑)Lénartčan -a m, preb. i. (ẹ̑)Lénartčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a vodamêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~emdo mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~egav mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajcemêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
n. v. okrajš. nova vrsta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavov pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darilaprázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množicaprázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~egav prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|práznost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
prihódnji -a -e (ọ̑) ~ čas; neobč. To je moj ~ zet bodočiv prihódnje čas. prisl. zv. (ọ̑) Tako bo tudi ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolopŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestaviv pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, filmsêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
splôšen -šna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ pojav; Ta načrt je preveč ~splôšni -a -o (ó) ~a ambulantasplôšno -ega s, pojm. (ó) združiti osebno s ~imna splôšno nač. prisl. zv. (ó) govoriti samo ~ ~v splôšnem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ se ne zanimati za kajsplôšnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~isrednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Svéta Ána v Slovénskih gorícah -e -e ~ ~ ~ ž, zem. i. (ẹ́ ȃ ẹ́ í) pri ~i ~i ~ ~ ~, neurad. pri ~i ~iánski -a -o in áninski -a -o (ȃ; ȃ)Svetoánčan -a, neurad. Ánčan -a m, preb. i. (ȃ; ȃ)Svetoánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
sv. v. okrajš. svetovna vojna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Šempéter v Savínjski dolíni -tra ~ ~ ~ m, zem. i. (ẹ́ ȁ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~ušempétrski -a -o (ẹ́)Šempétrčan -a in Šempetràn -ána m, preb. i. (ẹ́; ȋ á)Šempétrčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Šentílj v Slovénskih gorícah -a ~ ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ȋ ẹ́ í) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~ušentíljski -a -o [še in šə] (ȋ)Šentíljčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȋ)Šentíljčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Šmártno v Róžni dolíni -a ~ ~ ~ in Šmártno v Róžni dolíni -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑ í; ȃ ọ̑ í) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~emšmártenski -a -o [tə] (ȃ)Šmártenčan -a [tə] m, preb. i. (ȃ)Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
Šmártno v Tuhínju -a ~ ~ s, zem. i. (ȃ ȋ) v ~u in ~em ~ ~, neurad. v ~u in ~emšmárski -a -o (ȃ)Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivotŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~imv tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajcena tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spatitŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavjetrétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavitrétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeriv trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
tróje -ih tudi tróje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) dogovoriti se s ~imi delavci: z zidarjem, pleskarjem, elektrikarjem; ~ možganov, grabelj, vrat; redk. ~ prijateljev trije prijatelji; ~ oken tri oknatróje s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |tri stvari|v tróje nač. prisl. zv. (ọ̑) večerjati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V- [vé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) V-izrez; prim. V1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V. okrajš. Veliki; Vzhodni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v.1 okrajš. verz; vrsta; vzhod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v.2 okrajš. verbum |glagol|; verte |obrni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v..1 predp., predvsem pred vzglasnim v in pred imensko podstavo glag. oz. pred vzglasnim samoglasnikom podstave varianta u..2; nasprotnostni par je iz.. |noter| vbóčiti, vklesáti, vlágati sadje, vpásti v besedo, vplêsti v kito, vríniti se med ljudi, vstopíti v hišo, vtakníti v odprtino, vživéti se v koga; ubeséditi, udobrovóljiti, upijániti, uplíniti, utelésiti, utemeljíti, utíhniti, uvážati pšenico, uveljáviti, uvêsti vajenca v delo, uvídeti napako, uvrstíti, uzakóniti, uzavéstiti, uigráti se, uokvíriti; prim. u..2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v..2 varianta predp. vz.. pred s, š vsíliti, vstáti, vštríc
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
..v1 m. prip. obr. ʻdejanjeʼ odrív, nadèv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
..v2 prip. obr. deležja, star. sklôniv, prihúliv, opŕtiv; pripôgniv; pustív, pozabív
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v. d. okrajš. vršilec dolžnosti; vzhodna dolžina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~ov vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasivêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v. g. okrajš. verbi gratia |na primer|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V-izrèz -éza [vé] m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́) oblač. |izrez v obliki črke V|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v nèdoglèd prisl. zv. (ȅ ȅ)
1. čas., poud. odlašati ~ ~ |zelo dolgo|
2. mer., poud. Ravnina se širi ~ ~ |zelo daleč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v p. okrajš. v pokoju; prim. v pok.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
v pok. okrajš. v pokoju; prim. v p.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
V-2 -- [vé-dvá] m (ẹ̑-ȃ) |raketa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.