Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Avtobus »Hop-On Hop-Off« v slovenščini: »avtobus "Skoči gor – skoči dol"«

Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Baby formula« v slovenščini

Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Beseda »investirana« v slovarjih

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Beseda »kontekst« v pravnih besedilih

Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?

Nekaj primerov:

  • Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
  • Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
  • Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
  • Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«

Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedna igra v oglasu

Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«

Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.

Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«

Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedni red v samostalniških besednih zvezah

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

  • Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
  • Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Cerkev Svetega duha v Javorci

Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dan GIS v organizaciji Društva mladih geografov Slovenije

Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.

Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Datum v uradnih dopisih

Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?

Navajam primer:

Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Delni rodilnik v nicejski veroizpovedi

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dobesedni navedek in spremni stavek – mesto v povedi

Zadnje čase se srečujem z 'novo' obliko citiranja v slovenskih časnikih, zato me zanima, ali je pravilno, ali gre zgolj za neko novo obliko (to obliko citiranja sem namreč pred kratkim zasledila v britanskih medijih).

Ko sama citiram, uporabljam dve obliki:

  • Joža je rekel: "Prišel sem domov."

ali

  • Joža je rekel, da je prišel domov.

Nova oblika, ki sem jo zasledila, pa gre tako:

Prišel sem domov, je povedal Joža.

Zanima me, od kod izvira ta nova oblika citiranja, in ali je sploh pravilna – in zakaj je oz. ni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dodajanje novih besed v SSKJ

Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.

V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Določna in nedoločna oblika pridevnika v časopisnem naslovu

Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):

Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad

ali

Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Doseg veznika »ki« v večstavčni povedi

Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?

a) Npr., da je stavčni člen podredni:

  • To je univerzalna množica elementov, ki smo jo označili z »U«.
  • To je univerzalna množica elementov, ki smo jih označili z »U«. Se nanaša na jedro ali na neujemalni prilastek?

b) Npr., da je stavčni člen priredni:

  • Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bile res grozljive.
  • Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bili res grozljivi. Se nanaša na zadnjega ali na vse (z različnimi izzivi in težavami)?

Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dvojezičnost v elektronskem podpisu

Zanima me katera oblika dvojezičnega podpisa je pravilna:

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja / Sales Director

Nejc NovakDirektor prodajnega sektorja/Sales Director

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dvom v pravopisno rešitev: »dvomilijonski« ali »dvamilijonski«?

V praksi je pogosta raba različice dvomilijonski, pravopis pa navaja različico dvamilijonski. Zanima me, ali je prva različica napačna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Dvopičje v naslovih strokovnih del

V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:

  • The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
  • Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice​​

Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:

  • Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice​​

Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Zanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vranskoz Vranskega in v Ljubljanoiz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolom

Te dni se na eni od komercialnih radijskih postaj vrti reklama, v kateri slišimo stavek Za naravno kozmetiko se ne rabiš pripeljat na Kras. Tukaj me zelo moti raba glagola rabiti. Frazo se dokaj pogosto sliši tudi drugje. Ali je sploh pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glagola »vzeti« in »imeti« v oglasnem sporočilu

Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glagoli »obstajati« in »obstati« v pravnih besedilih

Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?

Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glagol »nasloviti« v pomenu 'obravnavati'

V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?

Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glagolski čas v daljšem besedilu

Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glagol v ednini ali množini?

Glagol v ednini ali množini?

Pri nas je ogroženih ali so ogrožene več kot štiri petine vrst dvoživk in polovica vrst plazilcev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Glavno mesto v Mjanmarju

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Govorjenje na fanta v gorenjščini

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.

Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.

V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Gremo »v« ali »na« Tunjiško Mlako?

Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ime gostilne »Pri kolovratu« v različnih skladenjskih položajih

Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:

  • gostilna Pri kolovratu
  • gostilna Pri Kolovratu
  • gostilna pri Kolovratu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Imena mestnih delov so nenaselbinska imena: »Zlato polje« ali »Zlato Polje« v Kranju?

Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Imena skupin otrok v vrtcu

Ali je ime skupine otrok v vrtcu, npr. METULJČKI, lastno ime in ga pišemo z veliko začetnico? Vnaprej hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Imeni »Osojščica« in »Mokrine« v slovenskem pravopisu

Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ime poklica v ženskem spolu – TAJNIK VI. v vzgoji in izobraževanju

V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ime tekmovanja v judu

Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:

Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Imeti metuljčke v trebuhu ...

Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imetimetuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Industrija 4.0 v besedilu z veliko ali malo začetnico?

Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Invazija »na« ali invazija »v« Ukrajino

Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:

  • Invazija na Ukrajino/Afganistan/Normandijo
  • Invazija v Ukrajino/Afganistan/Normandijo
  • Invazija v Ukrajini/Afganistanu/Normandiji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Iskanje besede »e-pošta« v slovarjih

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.

Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izbira predloga: »v« ali »na destinaciji«

Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izbira ustrezne besedne zveze: »v luči« ali »v okviru«

Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:

  • V OKVIRU ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.

ali

  • V LUČI ponedeljkove razprave na seji predsedstva te obveščam o današnjem dogajanju v okolici stavbe.

Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.

Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izgovarjava črk e, o, v in l

Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.

Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izgovorjava besede »dodeli« v pesmi »Noč božična, sveta noč«

Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:

Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.

Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izpust ponavljajočega se samostalniškega jedra v besedni zvezi s priredno povezanimi števniki

Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izpust vezaja v zemljepisnem imenu

O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izraza »žledenje« in »žlediti« v slovarjih knjižnega jezika

Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izrazi pri taroku v slovenščini

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

  • platelc
  • radelc
  • mondfang

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izrazi s področja geodezije v SSKJ

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

  • reper – točka z določeno nadmorsko višino
  • nivelman
  • niveliranje
  • zakoličba

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izražanje spola pri pridevniku v povedni rabi

Zanima me, ali je uveljavljena oblika zapisa zadovoljen/na pravilna, ko gre za nagovarjanje osebe moškega in ženskega spola.

Primer: Ali si zadovoljen/na z našimi storitvami?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izvor frazema »pasti sekira v med«

Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izvor in pomen besede »konjiček« v pomenu 'hobi'

Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp

Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

Mišljena so imena:

  • Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
  • Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
  • Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
  • Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Je izbira med predlogoma »v« ali »na« poljubna?

Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Je števnik v zvezi »leta 1980« glavni ali vrstilni?

Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kaj je jedro in kaj prilastek v zvezi »glavnina padavin«?

V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:

  • Glavnina padavin je za nami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?

Kaj piše o števnikih v slovenskem pravopisu in kaj v slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako izgovoriti ime predsednice Evropske komisije »Ursule von del Leyen« v slovenščini?

Kakšen je napotek glede pravilnega izgovora nemškega imena Ursula v slovenščini. Ob imenu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen se pri nas namreč krešejo mnenja: /urzula/ ali /ursula/.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je bolje: »prijaviti se v portal« ali »na portal«?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je bolje: »tekmovati v« ali »tekmovati iz«?

Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.

Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je bolje: v »moški obliki« ali »v obliki za moški spol«?

V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je prav: »na Socerbu« ali »v Socerbu«

Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je prav: »v« ali »na Tajvanu«

Imam dilemo pri spodnji zadevi.

Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je prav – »v« ali »za Bežigrad«?

Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako je ustrezneje: »iz« ali »zaradi razlogov« in »v primeru«?

Kateri zapis je ustrezen oz. najustreznejši?

  • Stranka ni navedla razlogov, iz/zaradi katerih tega delovnega mesta ni želela sprejeti. (Izraz razlogi bi želeli ohraniti).

oz.

  • Stranka ni navedla, iz/zaradi katerih razlogov tega delovnega mesta ni želela sprejeti. (Izraz razlogi bi želeli ohraniti).

Tega ni storila iz/zaradi različnih razlogov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako lahko nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku?

Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?

Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pisati imena v primerah: »bil je kot Viking«?

Kako pisati naslednje primer:

Za pusta so se našemili v vikinge/Vikinge, španko/Španko, havajko/Havajko; najštevilnejša pa je bila skupina, ki je predstavljala rimljanke/Rimljanke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pisati izlastnoimenske pridevnike v stalnih besednih zvezah in nastale enobesedne izpeljanke: »Dopplerjev pojav« nasproti »dopler«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?

Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pisati skrajšana imena organov v EU?

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pišemo besedo »Matica« v imenu »Planinsko društvo Ljubljana matica«?

Zanima me, kako se pravilno piše Planinsko društvo Maribor Matica ali Planinsko društvo Maribor matica (enako Celje Matica, Ljubljana Matica ali Celje matica, Ljubljana matica).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pišemo imena organizacij oz. stvarna lastna imena v imenih nagrad?

Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.

Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.

Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pišemo predlog z/s v zvezah s predimkom »von«?

Zanima me, kako pišemo predlog s/z v zvezah s predimki (npr. von willenbrandova bolezen). Živeti z/s ...von willenbrandovo boleznijo? Kje v Slovenskem pravopisu najdem odgovor na to vprašanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pišemo sestavino »selce« v krajevnih imenih?

Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:

  • Naselje Gorenje selce (s šifro 130 065) se slovnično popravi v Gorenje Selce (s šifro 130 065). 19. 6. 2015

Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf

Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako ponudim v diskusijo novo besedo?

Kako ponudim v diskusijo novo besedo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako pravilno sklanjamo besedo »dan« v rodilniku?

Kako pravilno sklanjamo besedo dan v rodilniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?

Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

  • Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

  • Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

  • Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako se beseda »milijon« vede v različnih zvezah?

S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:

  • Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi

ali

  • pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.

Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).

Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?

Kako se imenujejo ljudje, ki živijo v naseljih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako sklanjamo besede, ko jih pišemo kot pojasnilo v oklepaju?

Kako sklanjamo besede, ko jih pišemo kot pojasnilo v oklepaju?

Primer:

  • V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutin, kvercetin) ...
  • V vzorcih smo ugotavljali vsebnost flavonoidov (rutina, kvercetina) ...

Kaj je pravilno – prvi ali drugi primer ali oba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?

Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):

  • sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
  • pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
  • na Štajerskah ali Štajerskih,
  • sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako sklanjati ime kluba »Borac« v slovenščini

Ime nogometnega kluba je* BorAc Banja Luka*. Kako se sklanja? Npr.: niso mogli premagati Borca iz Banja Luke, ali niso mogli premagati Boraca iz Banja Luke. Po moji logiki je prav Boraca, zato ker je Borac, ne pa Borec. Kaj je prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako slovenimo izraz »top« v zvezi »top jedi«?

V jedilnem listu hotelske restavracije sem opazila posebno prilogo, v kateri so oglaševali top jedi. Vprašala sem nekaj prevajalcev, če se jim zdi takšno angleženje primerno, pa niso videli težav. Sama pa menim, da je neprimerno, saj bi se mu mirno lahko izognili s priporočanjem na primer vrhunskih jedi, še posebej, ker je bil ves preostali del jedilnika v slovenskem jeziku. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako uporabljamo izvedbene opombe v dramskem besedilu?

Zanima me, kako se pravilno napiše opomba v oklepaju v premem govoru:

  • s kakšno začetnico
  • z ločilom ali brez njega
  • med narekovajema, ki označujeta premi govor, ali zunaj.

Na primer:

Kaj načrtujete? To je pa še skrivnost. (Smeh)

Ali:

(Smeh) To je pa še skrivnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako uporabljamo ločila v nasprotnostnih razmerjih?

Kako pravilno zapisati odnos dveh nasprotujočih si dejstev ali npr. moštev ter izida, Slovenija : Norveška ali Slovenija - Norveška, ter 3 : 1, 3 - 1 ali drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako ustrezno zapišemo, kadar se sklicujemo na zavihek ali okno v nekem programu?

Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:

  • ´v zavihku Zaznamki´ ali ´v zavihku "Zaznamki"´,
  • ´v oknu Knjižnica´ ali ´v oknu "Knjižnica".

Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno? Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v besedilo vključiti slengovske besede?

Zanima me, kako se v besedilu pravilno uporablja oz. zapiše slengovske besede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?

Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v slovenščini pisati ime ljudstva »Rohingya«?

Zanima me, kako naj bi slovenili ime za pripradnike muslimanskega ljudstva z Mjanmara, za katere se v slovenskih medijih zaenkrat večinoma uporablja kar angleški zapis Rohingya? Prosim še za nasvet glede sklanjanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v slovenščini pisati imena indijanskih plemen?

Kako v slovenščini pisati imena indijanskih plemen KIOWA, SIOUXI, CHEROKEE?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?

Kako v slovenščini podomačiti besedo »podcast«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako v slovenščini sklanjati besedo »muzikal«?

Kako v slovenščini sklanjati besedo muzikal (dvojina, množina)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako zapisati dva v enem: »2 v 1« ali »2-v-1«?

Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako zapisati število v zvezi »od – do«: z besedo ali številko?

Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kako zapisati začetnice v zvezi »spodnja Sava«?

Kakšne začetnice naj uporabim pri spodnji Savi, npr. hidroelektrarne na spodnji Savi, plovba na spodnji Savi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kakšen je spol kratice, če je v jedru podstave samostalnik srednjega spola?

Zanima me spol, konkretno kratice nemškega združenja VDM. Ponekod v besedilu je avtor oziroma prevajalec dodal združenje, ponekod pa piše samo VDM. Kadar je poleg združenje, ni težav glede spola, zanima pa me, kako je s spolom, kadar stoji kratica sama, npr.:

  • sredstva, ki jih je VDM prejel(-o), VDM je izrazil(-o) mnenje ipd.

SP pravi, da so tovrstne kratice nečeloma moškega spola, vendar v tem primeru nisem prepričana, kako kratico obravnavati, saj je iz besedila razvidno, da gre za združenje, ki je srednjega spola. Mi lahko, prosim, svetujete, kako naj to kratico obravnavam? Zgled bi bil najbrž OZN, vendar je ta kratica splošno znana in uveljavljena, VDM pa ne.

Nisem pa prepričana, če zveni lepo, če nekje napišem združenje VDM je izrazilo in drugje VDM je izrazil.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«

Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju?Kam v Prekmurje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kateri predlog uporabiti ob imenu Smolnik, »v« ali »na«?

Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?

  • Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
  • Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kateri pridevnik je rabljen v zvezi »nadstropna postelja«?

Na vas se obračam s posebno prošnjo. Sem mamica osnovnošolca, ki obiskuje 5.razred. Pri določitvi vrste pridevnika ne najdem odgovora in sem v dilemi, kako razvrstiti pridevnik "nadstropna postelja". Gre za vrstni ali lastnostni pridevnik? Nagibam se k vrstnem pridevniku, pa vendarle prosim za vaše strokovno mnenje da sina in sebe ne zavedem. Vljudno vas prosim za obrazložitev kako ga določiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kateri samoglasnik je naglašen v priimku »Petaros«?

Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kdaj pisati »e« v besedi »e-račun« z malo in kdaj z veliko začetnico?

Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.

Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kdaj povedkovo določilo določa obliko nepolnopomenskega glagola »biti« v povedku: »Naslednja postaja so Jesenice«

Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Kick-off meeting« v slovenščini

Kako bi v slovenščini najustrezneje izrazili pomen, ki ga ima angl. besedna zveza kick-off meeting? Ne samo v projektnem managementu, ampak v splošnejši rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kitzbühel: v Kitzbühelu, kitzbühelski in Kitzbühelčan

Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Koliko je v slovenščini moških sklanjatev?

Zanima me, koliko moških sklanjatev ima slovenščina. Vedno sem bila prepričana, da so štiri (korak, sluga, A, dežurni), profesorica na maturi prijateljičine hčere pa je zatrdila, da so samo tri. Prosim za odgovor in pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Končni vprašaj v naslovih

Kako pravilno pišemo vprašalne naslove pisnih izdelkov (člankov, knjig, raziskovalnih nalog), z vprašajem ali brez? Je kje v normativnih priročnikih moč najti pojasnilo o tem? Primer: Katere kreme ne povzročajo alergij? oziroma Katere kreme ne povzročajo alergij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Končno ločilo v opombah pod črto

Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:

1 13068/18 – 2 Dok. 13068/18 – 3 Dokument 13068/18 – 4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – 5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP – 6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – 7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).

Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):

8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.

Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kratica »DCP« v slovenščini

Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.

Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:

  • Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
  • EU covid digitalno potrdilo,
  • potrdilo DCP,
  • EU Digitalno COVID potrdilo,
  • EU covid potrdilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Kratice v imenu ustanove ali ob njem

Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:

  • SVIZ vrtca Zvezdni prah
  • SVIZ Vrtca Zvezdni prah
  • SVIZ Vrtec Zvezdni prah
  • SVIZ vrtec Zvezdni prah

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Lastna imena v imenih ustanov

Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Lastna imena v posvetilu

Prijatelj se piše Marko Golja, radi bu mu napisali posvetilo v knjigo, ali je pravilno če napišemo Markotu Golji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ledinsko ime Hobovše v zgornji Poljanski dolini

Ali je možna sledeča razlaga korenov toponima Hobovše? V Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju je najti gesla:

  • hobǫ̑ča, f. = der üppige Lagerwuchs, Cig. in
  • hobotáti, -ȃm, vb. impf. wuchern, üppig wachsen, schnell emporschießen, Cig., C., BlKr.; - prim. bohotati.

Hobovše so torej področje, zaraslo z bujno podrastjo (grmovjem). Rutar v knjigi Tolminsko v srednjem veku imenuje potok Hobovščico "Habovča".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ležeči tisk v besedilih

Mi lahko, prosim, pojasnite, kakšna so pravila glede ležečega tiska za dele besedila v tujem jeziku? Ležeči tisk načeloma uporabljamo za naslove knjig in časopisov ter tujih besed, ki se pojavijo ob slovenskih. Kako pa je z ostalimi primeri, denimo pri nazivih organizacij ali naslovih uredb, standardov, stavb in podobno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)

Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:

Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem

Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?

Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:

2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba

Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v časopisnih oz. spletnih naslovih

Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v imenih mestnih župnij

V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v matematičnih besedilih

Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).

Oba zmnožka razčlenimo in dobimo= 3 (3x − 4y)

Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost. Velikost kota je pri oglišču enaka Q = a − b Q = a − b/2 Q = a b/2

V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v naslovih

Prosim za nasvet – ali je uporaba ločil v naslovih diplomskega dela dopustna (primer): Monoklonska protitelesa - orodja za proučevanje proteinov z neznano primarno strukturo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v naslovih, med naslovom in podnaslovom ipd.

Ali obstaja kakšno posebno pravilo za pisanje ločil v naslovih? Seveda ne pridejo v poštev časopisni ali poročevalski članki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v pregovoru »Kamen na kamen palača zrno na zrno pogača«

V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).

Kakšen je pravilen zapis tega reka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ločila v premem govoru

Zanima me, ali so ločila v spodnji povedi zapisana pravilno. Ko je Galileo Galilei rekel: »In vendar se vrti,« so se iz njega norčevali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)

Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?

Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.

Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Mala ali velika začetnica v imenih oz. poimenovanjih meddržavnih ali upravnih zvez

Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?

  • N/nemško cesarstvo
  • O/ogrsko-hrvaško kraljestvo
  • N/nemška zveza

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Mala ali velika začetnica v zvezi »minoritski samostan«

Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Mala in velika začetnica v obrazcih

V nekaterih obrazcih najdemo na koncu kraj in datum ter podpis. Ali bi to napisali z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Merila za sprejem besed v drugo izdajo SSKJ

Rada bi vedela, po kateri meri oz. po katerem pravilu ste vnesli/sprejemali (nove) besede v SSKJ2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Metonimija: zamenjava avtorja z delom in primernost za rabo v knjižnem jeziku

Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Mleko v množini

Ali lahko uporabimo edninski samostalnik mleko tudi v množini? Dojenček pije nadaljevalna mleka namesto dojenček pije različne vrste nadaljevalnega mleka. Je beseda zveza nadaljevalno mleko sploh sprejemljiva? Ali mora pred namesto stati vejica? Prebrala sem tudi tale odgovor o znanju https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2624/uporaba-samostalnika-znanje-v-množini

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»MU cuisine«: izreka v televizijskem oglasu

V reklamah, ki jih predvajajo v naših medijih, redno opažam nepravilno izgovorjavo tujih besed. Pred kratkim me je zelo zmotila izgovorjava v reklami Ljubljanskih mlekarn za MU cuisine. Rekli so kar [kuzín].

Zanima me, kakšno je vase stališče glede izreke citatno zapisanih besed iz drugih jezikov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Na/v Japonsko« in »iz/z Japonske«

Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nagovor poslušalcev v medijih

Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nagovor v dopisu

Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...

ALI

Spoštovani gospod X,prijavljam se ...

ALI

Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...

Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?

Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Namerni odvisnik v odnosu do glavnega stavka

V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.

Tam piše:

  • Namerni odvisnik stoji vedno samo za glavnim stavkom.

Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.

Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Narekovaji v časopisnih naslovih

Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Naslavljanje oseb v formalnem okolju

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Naslednje zimske olimpijske igre bodo v »Pyeongchangu« ali »Pjongčangu«?

Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:

Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in

Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).

Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nastanek ugrofinskih jezikov v Evropi

Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Navajanje imen in priimkov v slovenščini in/ali madžarščini

Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Navodila za prevajanje navodil v aplikaciji

Gre za navodila za uporabo nekega programa. Naj sklanjam ali ne: Vstopi v "Konfiguracija" in označi "Lokacija"? Kako bi zamenjali besedo sekcija? Na primer: Več si preberite v naši sekciji "Pomoč". Pravopis in SSKJ ne poznata te besede v takem kontekstu. Je tak zapis z veliko začetnico in narekovaji sploh v redu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nepravi premi govor v Svetem pismu

Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Nič« v zanikanih stavkih

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nizi let (»v dvajsetih, tridesetih ...«) pri izražanju starosti oseb

Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.

Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.

Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.

Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Normativno vrednotenje zvez »v kolikor« in »v slučaju«

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Nov glagol v slovenščini: »odmestiti«

V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.

Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O besedi »zakvaj« v slovarjih

Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Oblikoslovna dvojnica »okvir okvira/okvirja« v terminologiji s področja živinoreje

Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Obveznost lekture za tiskane publikacije v Sloveniji

Zanima me, kakšna je v Sloveniji politika glede jezikovne neoporečnosti knjig. Ali je lektura obvezna? Obstajajo kakšne sankcije ali je odločitev prepuščena kar odgovornosti založnikov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O »goveji glasbi« v slovarjih

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ohranjanje mehkega ć v priimkih pri sklanjanju – »Dončić Dončića ...«

Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O izrazu »apartheid« ali »aparthajd« v slovenščini

Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.

V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Oklepaj v oklepaju

Kateri oklepaj je treba uporabiti v primeru oklepaja v oklepaju? Npr. Na nemi meji čaka nekdo nanj ... [str. 62])

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Okrajšava »max.« v slovenščini

Ali se v slovenščini lahko uporablja okrajšava max. za maksimalno? Max. vložek: 4 USD

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O nedoločniku in namenilniku v slovenščini

Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O odstotkih in popustih v pridevniški zloženki

Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih

Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih (2)

Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O samostalniku »glorija« v SSKJ

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Osebna lastna imena v imenih društev

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

O začetnici v imenih »Slovensko primorje« in »slovenska Obala«

Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?

Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Oznaka v slovarju pri izrazih »pozneje« in »kasneje«

Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pika ob koncu navedka, če je v oklepaju še dodano ime avtorja

Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --

-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pika v citirani povedi

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

  • Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
  • Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pika v napisu pod sliko

Ali bi bila raba pike lahko upravičena, če se napis pod sliko začne npr. s Slika 9: Konfiguracija zaslonke in senzorja.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Piki za začetnim nagovorom v bran

Zanima me, ali bo morda pika za začetnim nagovorom dovoljena v novem pravopisu oz. ali jo je v uradnih dopisih treba strogo preganjati. Osebno se mi zdi pika na tem mestu čisto ustrezno ločilo:

  • ker ne gre za čustveno obarvano poved; začetni nagovor ima povedni značaj; če za končnim pozdravom brez glagolske oblike lahko stoji pika (Ločila pri začetnih in končnih pozdravih), ne vidim razloga, zakaj ne bi smela stati za začetnim nagovorom; velikokrat program za vejico v naslednji vrsti samodejno napiše veliko začetnico, kar ni pravilno; popravljanje iz velike v malo začetnico krade čas; nadaljevanje povedi za vejico v novi vrsti z malo začetnico je neestetsko; klicaj je premočno ločilo; če gre za personalizirirano sporočilo, kar je zelo pogosto, zaradi vrivka pride do kopičenja vejic (Zdravo, Janez, pišem vam … / Pozdravljeni, g. Novak, prejeli smo vašo prošnjo …); če začetnemu nagovoru sledi zapleteno zložena poved, vejica samo še dodatno otežuje razumevanje; pri vprašalnih povedih prihaja pri nekaterih piscih do zmede pri končnih ločilih, ker ne znajo določiti glavnega stavka in zato na koncu uporabijo piko (Spoštovani, ste prejeli moj dopis?). Je ta alinejni zapis pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje leposlovja v pretekliku

Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:

  • primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
  • primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje pomišljaja v zvezi ure in kraja

Urejam šolsko Publikacijo in že od nekdaj imamo progo avtobusov pisano tako: npr. 13.20 Šmarje – 13.20 Vodenovo – 13.45 Šmarje

Bi lahko bil ta pomišljaj stičen? Je sploh predložen? Ali pa nepredložen in zato namesto vejic.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice

Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...

Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje prevzete besede »agility« v slovenščini

Sprašujem za poimenovanje kinološke športne discipline agility, ki se uporablja izključno v različici z y. (Kinološka zveza Slovenije ima Komisijo za agility.)

Ker se beseda uporablja že dlje časa, me zanima, ali jo lahko slovenimo v agiliti oziroma celo, ali je morda bolj priporočljiva poslovenjena različica? B. Z.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje sestavine »planina« v večbesednih lastnih imenih

Zanima me pravilen zapis velikih in malih začetnic pri zemljepisnih imen, ki vsebujejo samostalnik planina, in sicer Planina pri jezeru, Planina Blato, Planina dedno polje, Planina v Lazu in podobno, se pravi kdaj se uporablja velika kdaj mala začetnica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo

Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje točk v zapisniku in sklicevanje nanje

Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje začetnice v povedi, ki nastopa kot del druge povedi

Zanima me, ali pišemo pozdrave v naslednjih primerih z veliko ali malo začetnico:

Lepo vas pozdravljam z ribiškim pozdravom Dober/dober prijem.

Lepo vas pozdravljam z gasilskim pozdravom Na/na pomoč.

Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje začetnice v preglednicah

S katero začetnico pišemo prvo besedo v posamezni celici v preglednicah? Na primer: v preglednici je predstavljeno, koliko anketirancev dela seznam neznanih besed. Na vrhu stolpca je v prvi celici »Seznam neznanih besed«, nato sledita celici »Da« (v pomenu, da vprašani delajo seznam) in »Ne« (v pomenu, da takega seznama ne delajo). Ali pišemo DA in NE v celicah kot Da in Ne ali kot da in ne? Ali je oboje pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje začetnice v preglednicah (2)

Pri lektoriranju preglednic (tabél) sem v dilemi, katere besede pisati z veliko začetnico, če sploh katere. Problem se mi pojavi tudi pri naštevanju v enem okencu. Kdaj sploh velika začetnica v tabelah?

primer:

Učitelj/učitelj?Udeleženci/udeleženci?Dejavnost/dejavnost Ana Ban?Učenci/učenci?S/spoznavanje ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje začetnice v večbesednih zvezah občne besede in lastnega imena

Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.

Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.

Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje zloženk, ki imajo v prvem delu »video..« in »avdio..«

Zanima me, kako se pravilno zapišeta naslednja termina: avdio tehnologija (avdiotehnologija) in video tehnologija (videotehnologija). Skupaj ali narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisanje z veliko/malo začetnico programov v izobraževanju odraslih

Zanima me vaše mnenje glede pisanja z veliko/malo začetnico različnih programov v izobraževanju odraslih: (1) Kako zapisujemo javnoveljavne programe za odrasle, npr. program osnovna šola za odrasle, po katerem se pridobi javnoveljavna izobrazba? (2) Kako zapisujemo javnoveljavne programe, po katerih se ne pridobi javnoveljavne izobrazbe, npr. Začetna integracija priseljencev, Slovenščina kot drugi in tuji jezik, Projektno učenje za mlajše odrasle ...? (3) Kako zapisujemo neformalne izobraževalne programe, ki jih v okviru različnih projektov pripravljamo organizacije za izobraževanje odraslih same, npr. 40-urni začetni tečaj angleščine, digitalna fotografija, nadaljevalni tečaj nemščine (A2) ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pisno označevanje vikanja v dvojini

Prosim za odgovor na 2 vprašanji.

1. Na spletu in v oglasnih sporočilih se vse pogosteje namesto povratnega svojilnega zaimka rabi svojilni zaimek, npr. Vpišite Vaše geslo, Spustite Hollywood v Vaš dom, Vzemite Vašo kartico ... Ali je to (knjižno) sprejemljivo?

2. Ali se vikalna oblika uporablja le v ednini? Kaj napišemo, če naslavljamo npr. dve profesorici, npr. Spoštovani profesorici! Prosim vaju/Vaju/Vas(?!)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Podarjenemu konju gledamo na ali v zobe?

Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Poenotenje zapisa števil v besedilu

Zanima me, ali obstaja pravilo glede pisanja števil: kdaj jih pišemo z besedo in kdaj s številko? Kaj naredimo v primeru, ko je števil v sestavku več? Moramo poenotiti zapis števil? Pošiljam primer: Umetnostna dediščina 19. stoletja je prvič celoviteje predstavljena: v Kopru je evidentiranih 268 kataloških enot, od tega jih 44 pripada 19. stoletju. Med njimi ni primerov arhitekture, 39 je slikarskih in pet kiparskih del. V Piranu je popisanih 183 kataloških enot, od tega jih 24 izvira iz 19. stoletja. Med njimi je ena urbanistična celota, dve arhitekturi, 15 slikarskih in šest kiparskih del. Monografiji predstavljata do sedaj najpopolnejši pregled umetnostnih spomenikov v treh obalnih mestih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pogovorni jezik učiteljev v šolah

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Poimenovanje prevajalca v neki jezik ali iz tega jezika

Sprašujem se, kako najbolj korektno poimenovati prevajalca/ko, ko želimo dodati tudi jezik, iz katerega in v katerega prevaja, npr. prevajalec hrvaškega jezika vs prevajalec iz hrvaškega jezika vs prevajalec izoz. v hrvaški jezik. Zadnja sintagma se zdi najbolj primerna, ker pove, da gre za prevajanje v obe smeri, hkrati pa tudi najmanj elegantna. Zanima me vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Polglasniki v besedi »decembrski«

Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Polglasnik v besedah »videz« in »ogenj«

Ali je v besedah videz in (z) ognjem normativno izgovarjati polglasnik namesto nenaglašenega /e/ ali pač? V SP-ju ni videti polglasnika v izgovorjavi (zaglavju), pa vendar se mi dozdeva, da bi naj akustično realizirali polglasnik, v drugem primeru najbrž zaradi redukcije pri pregibanju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Polglasnik v imenu »Trst«

Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pomen besedne zveze »v bistvu«

Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.

Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.

Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.

Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ponovno o pomenu besede »radikalno« v slovenščini

Se zahvaljujem za izčrpen odgovor, ki pa me popolnoma ne zadovolji. V italijanskem jeziku je v tem besedilu uporabljen prav izraz radikalnost (radicalità) in to v pozitivnem smislu polnosti, doslednosti. Vseeno hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ponovno o predlogih »ob« in »v«

Pozdravljeni,

zanima me, kako je pravilno:

prireditev bo v vsakem vremenu ali

prireditev bo ob vsakem vremenu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Povratni svojilni zaimek v pristavčnem delu

Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:

  • Kako si drzneš govoriti z mano, svojo/tvojo mamo?
  • Česa takega ne bi pričakovala od tebe, svoje/moje najboljše prijateljice.
  • To je dobro opisala v romanu Obraz v zrcalu, svojem/njenem prvencu.

Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pozdrav v dopisu

Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

Lep pozdrav France

Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France

Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pravilna raba vejice v stavku »in ki«

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pravilna raba vejice v stavku »in ki«

Zanima nas pravilna raba vejice v stavku: Naj ti bo ta poklon v spomin na trenutke, ki so se te dotaknili, ki so te obogatili in ki jih ne boš nikoli pozabila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog: »v« ali »za« zahvalo?

Znašla sem se v dilemi, kateri predlog je pravilen: V zahvalo jim kupim čokolado ali Za zahvalo jim kupim čokolado.

Z iskanjem po Franu naletim predvsem na 1. možnost, le vezljivostni slovar ima navedeno tudi 2. Obenem tudi zadetki Gigafide kažejo na prevlado 1. možnosti. Moje vprašanje je, ali je potem 1. možnost pravilnejše od 2., oz. ali je 2. nasploh napačna ali pa sta obe enakovredni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog »do« v zvezi z datumom

Nikjer ne najdem, kako se pravilno rabi predlog do. Primer Od 23. 10. do 24. 10. me ne bo v pisarni. Ali to pomeni, da sem 24. 10. že v pisarni, ali pa da me tudi 24. 10. še ne bo in pridem 25. 10. Ali moram uporabljati besedno zvezo do vključno ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog »od« v zvezi »ena od ...«

Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog v zvezi s samostalnikom »področje«

Dobro znani sta relaciji v/iz in na/s(z).

Zakaj je potem tolikokrat uporabljena zveza npr. raziskave IZ področja umetnosti, če vemo, da nekdo deluje NA področju umetnosti in bi bilo torej pravilno raziskave S področja umetnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog »za« in »na« v zvezi z glagolom »prijaviti se«

Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predlog »z« ali »s« pri zapisu členov v pravnem besedilu

Po SP naj bi se glede predlogov pri številkah ravnali glede na zapis, pri izgovoru pa glede na izgovor, kako pa je v tem primeru, ko zapišemo npr. 11/4 ZPIZ-2. To pomeni četrti odstavek enajstega člena ZPIZ-2.

Ali je prav v skladu s 11/4 ZPIZ-2 ali v skladu z 11/4 ZPIZ-2?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predložna zveza »na šoli« in »v šoli«

Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predložna zveza »v območju«

Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?

  • Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.

(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)

  • Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.

Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?

  • ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Predmet v orodniku ali prislovno določilo časa?

Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.

Ona hodi spat s kurami.

Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".

Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prenos na ali v ... (napravo/telefon/računalnik)

Na spletu se pojavljata dve različici zapisa besede prenos v povezavi z računalnikom, telefonom ali drugo napravo, in sicer prenos na (npr. prenos podatkov na računalnik) in prenos v (npr. prenos podatkov v računalnik). Kateri predlog je pravi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Preobrazba kratice v besedo

Opazila sem, da se v časopisih za AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) pogosto uporblja zapis Ajpes/Ajpesa, predvsem pri sklanjanju. Je tak zapis pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prevajanje Haškovega Švejka v slovenščino

Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko. V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis. Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

PRIMERJAVE:

  • Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
  • slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
  • slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
  • na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

1. primerHašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki ...Komentar:

  • Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
  • Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
  • Posluhovačkastrežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

2. primerHašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prevajanje občnih sestavin v imenih ruskih federalnih subjektov

Zanima me, kako bi bilo ustrezno sloveniti občni sestavini kraj (край) in oblast (область) v imenu subjektov Ruske federacije. V Slovarju slovenskih eksonimov sem našla poimenovanja za drugi dve skupini federalnih subjektov, namreč za republike in avtonomna okrožja, za subjekte, kot so Алтайский край (in še ostalih 8) ali pa Пензенская область (in še ostalih 45) pa ni nobenih informacij. Raziskovanje po spletnih in knjižnih virih je pokazalo, da so rabljeni različni izrazi in da ni ustaljene rabe. Za край sem našla naslednje variante: regija, kraj, krai, teritorij, okraj. Za область pa sem našla: pokrajina, oblast, območje, regija. Katero od teh različic bi priporočali, da se uporablja oziroma standardizira?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prevajanje podatkov v bibliografskih zapisih

Ali v strokovni reviji pri citiranju virov oziroma v seznamu literature prevajati podatke, ki so občna imena (npr. Auflage, Vol. 1, third edition), in uporabljati slovenska zemljepisna imena (Frankfurt na Majni)? Ali pa naj bi napisali tako, kot je v izvirniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prevod imena »Pinokio« v slovenščino

Pred časom sem zastavila vprašanje glede slovenskega prevoda naslov Pinokio v slovenščino Ostržek), menim, da prevod s poslovenjenjem izgubil na pomenu. Leta 2021 oz. 2023 je izla knjiga G. Agamben: Pinocchio: The Aventure of a Puppet, Double Commented Upon and triply Illustrated, 2021 (v il.), 2023 (v angl.) in na str. 7, filozof Agamben omenja pomen besede: "In Latin ponoculus means "bit of pine" (...) the evergreen tree that defies einter's death (...)" V slovenskem prevodu ostržek (olupek) je izgubljen imanentni pomen – pinij oz. plemenitosti lesa iz katerega se izdelujejo tudi godala, npr. znamenite stradivarke (violine ...) v Cremoni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pridevnik, ki se nanaša na več samostalnikov: v ednini ali množini?

Kako je pravilno v spodnjih in podobnih primerih, ko se pridevnik nanaša na vse naštete stvari in ne samo na prvo stvar:

  • Enosemenski plodovi ali zrna udomačenih pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

ALI

  • Enosemenski plodovi ali zrna udomačene pšenice, koruze in riža so poglavitna človekova hrana in prispevajo več kot 50 odstotkov k energiji, ki jo s hrano vnese v telo.

IN podoben primer

  • ... ki se širi od današnjih Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

ALI

  • ... ki se širi od današnjega Iraka, Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pridevnik »lila« v besedni zvezi

Kupila je majico lila/lile barve.

Katera oblika pridevnika je ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pridevnik »schengenski« v različnih besednih zvezah – pisanje z veliko ali malo začetnico

Sicer sem že zasledil vaš krajši odgovor in pojasnila o pravilnem zapisu izraza "Schengen"...vendar sem poskušal najti tudi izčrpnejše pojasnilo okoli pravilnega zapisovanja izpeljank, ki se na navedeni izraz navezujejo...opažam namreč izredno velike razlike pri zapisovanju...torej nekje je isti izraz, v enakem pomenskem kontekstu, zapisan z veliko začetnico, spet drugje z malo začetnico, pri čemer je razlike mogoče zaslediti celo pri zapisovanju znotraj istih objavljenih prispevkov oziroma celo v uradno objavljenih pravnih aktih...opažam, da je dilema glede pravilnega zapisovanja precej prisotna in verjamem, da bodo vaša pojasnila v tej zvezi koristila zelo širokemu krogu uporabnikom.

Torej prosim za pojasnilo o pravilnosti zapisa naslednjih izrazov: "***Schengenski pravni red", "schengenski acquis", "Schengensko območje", "schengenski prostor", "schengenski standardi", "schengenska ureditev", "zunanja meja schengenskih držav", "centralni Schengenski informacijski sistem", "Schengenski izvedbeni sporazum", "Schengenska konvencija"...***.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Priimek »Krajnik« v Sloveniji

Zanima me izvor priimka Krajnik in kje oziroma kdaj ga lahko prvič zasledimo v Sloveniji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prislov »malček« v pomenu 'malo'

Na TV in radiu večkrat govorijo malce ali, slišal sem celo besedo malček. Ali je to pravilno, saj bi lahko rekli malo počakajte ali malo pred deseto itd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Prislov v povedkovem določilu

Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

Lepo je, da se me spominjaš.

Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pristavčna vejica v pravopisnih pravilih

Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Pristavčna vejica v sodnih spisih

Kako je z vejico, če za pristavkom

V zadevah C-541/11, Grilc, in C-162/13, Vnuk, je ...

dodamo nekaj v oklepaju:

V zadevah C-541/11, Grilc, in C-162/13, Vnuk (zadevi je predložilo Vrhovno sodišče), je ...

Ali se vejica premakne za zaklepaj ali pa ostane za besedo Vnuk?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Publicistični izrazi v pravnih besedilih

Kako je z uporabo besed oz. besednih zvez, ki so v SSKJ označene s kvalifikatorjem publicistično? Ali je pravilno oz. dovoljeno uporabljati te besede oz. besedne zveze v drugih besedilih, npr. pravnih, ali jih je treba zamenjati s slogovno nezaznamovanimi izrazi?

Primeri: v ta namen; z izjemo; kar zadeva

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba dvojine v projektnih diplomskih delih

Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba izrazov »v času« in »s strani«

Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:

  • v času dopusta – pravilno med dopustom,
  • "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
  • v poletnem času – pravilno poleti

Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba ločil v računalniški predstavitvah

Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?

Na primer:

Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba ločil v vabilih

Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!

Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba male začetnice v zvezi »koroški Slovenec«

Kako je prav: koroški Slovenec ali Koroški Slovenec?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba narekovaja v navedku

Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba nazivov v zapisnikih

Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba nestičnega pomišljaja v pomenu 'do'

Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.

Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba povratno svojilnega zaimka v povedi z množinskim osebkom

Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predloga: »v« ali »na« Slovenskem primorju

Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predloga »od« v zvezi »izjema od pravila«

Ali se ob samostalniku izjema lahko uporabi predlog od - v zvezi izjema od pravila

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predloga »prek« v pomenu 'izražanje sredstva'

Ali je raba predlogov prek, skozi v spodnjih primerih sprejemljiva?

a) Pogovarjala sta se prek Skypa.

b) Sporočil ti bom prek interneta.

c) Prehranjevanje ljudi skozi zgodovino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predloga v zvezi »izključiti s področja«

Zanima me, kateri predlog je ustrezen v tem primeru: izključiti/izvzeti iz/s področja. Je dopustna uporaba obeh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predlogov »na« in »v« ob samostalniku »razstavišče«

Postavlja se mi (nam) vprašanje o pravilni rabi predloga "na" oziroma v ob besedi razstavišče. konkretno ali je bolje na priznanih razstaviščih ali v priznanih razstaviščih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav in pokrajin na -ska/-sko

Me zanima, kadar uporabljamo glagol iti , 4 sklon, šla v ali na ... Kdaj uporabimo v kdaj na? Mi ni jasno, zakaj sem šla na Madzarsko, a ne sem sla v Madzarsko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«

Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podporeže v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba predložnih oblik ali rodilnika v naslovih dokumentov

Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:

  • za
    • Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
    • Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
    • Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
    • Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
    • Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
    • Zavezniška združena doktrina za logistiko
  • rodilnik
    • Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
    • Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
    • Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
    • Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
    • Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
    • Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
  • o
    • Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
    • Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
    • Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
    • Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
    • Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
    • Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči

Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba samostalnika »starš« v ednini

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba vejice v pojasnjevalni priredni zvezi

Imam vprašanje glede uporabe ločil pri navajanju dneva in datuma.

Kako navajamo ločila v naslednjem primeru: Sestanek bo v petek 2. septembra 2013 ob 17. uri v sejni sobi. Uporabimo eno ali dve vejici: Sestanek bo v petek, 2. septembra 2013, ob 17. uri v sejni sobi oziroma Sestanek bo v petek, 2. septembra 2013 ob 17. uri v sejni sobi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba velike oz. male začetnice v zvezi »božji sin«

Prosim za pojasnilo glede pisanja sintagme božji sin. Gre za prevod besedila iz 14. stoletja, kjer je Bog, jasen in eden, pisan z veliko, v omenjeni sintagmi pa nisem prepričana, ali se piše BožjiSin ali morda božjiSin. N. P.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba začetnice v imenih »Zahodni Karpati« in »francoske Alpe«

Pri pisanju strokovnega članka iz geografije se mi poraja vprašanje, kako zapisati zemljepisna imena kot so npr. Zahodni Karpati ali Francoske Alpe? Torej, oboje z veliko začetnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba začetnice v računalniških predstavitvah

Pozdravljeni,

imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.

Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?

Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?

Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.

Primeri:

1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.

Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.

2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

- Barvo,

- Velikost in

- Ločila.

3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

- Barva ozadja

- Grafični elementi

- Količina besedila

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba zaimkov v osmrtnicah

V časopisu med drugim skrbim za jezikovno ustreznost osmrtnic. Pri tem se seveda trudimo čim manj posegati, popravimo le nujno. V zadnjem času pa se dogaja, da stranke zavračajo popravek iz svojilnega v povratni svojilni zaimek. Primer: Poslovili smo se od našega očeta ... Moj popravek: Poslovili smo se od svojega očeta ... Ker bi se rada izognila nenehnim sporom, me zanima, ali bi lahko v teh primerih pustila svojilni zaimek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Raba zveze »pogled na« oz. »pogled v«

Kaj je pravilno: pogled v Miklavž ali pogled na Miklavž?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlaga besede »tekočina« v SSKJ

Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.

Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlaga pregovora »V mlinu se vsaka stvar trikrat pove«

Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.

Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.

Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Razlika je v tem« ali »Razlika je ta«?

Zanima me, kaj je pravilneje:

Razlika je v tem, da ... ali Razlika je ta, da ...

Ali je pravilno oboje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlika med predlogoma »ob« in »v«

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)

V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:

  • [se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
  • [se želite/kako se] znebiti povešene kože?

Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.

Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).

Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:

  • ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
  • če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?

Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlika v tvorjenju pridevnika iz »San Diego« in »Santiago«

Zanima me, zakaj je pridevnik iz kraja San Diegosandiegovski, iz Santiaga pa santiaški.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlike med zvezama »na svetu« ali »v svetu«

Pogosto sem v zadregi glede rabe predlogov in besedo svet. Kje bi lahko našla odgovor? Ali smo, denimo najboljši na svetu, vodilni v svetu, vseeno pa se rodimo na svet ali pohajamo po svetu. Ali je raba predloga “v svetu” res hrvatizem? Sploh me zanima za “vodilni v/na svetu”.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlike v sklanjanju imen »Ontario« in »Ohio«

Kakšna je orodniška oblika lastnih imen Ontario in Ohio? V pravopisnem slovarju sta imeni rešeni različno, torej Ontario s preglasom ali ne, Ohio pa vedno s preglasom. Pravopisna pravila dajejo za zgled samostalnik radio, kjer je preglašena možnost prednostna, nepreglašena pa vseeno tudi dovoljena.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlike v zapisu »oddelek«, toda »odojek«

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Razlog za vikanje v moški obliki

Pregledala sem temo vikanja pa tudi druge spletne strani, vendar nikjer ne najdem odgovora na vprašanje, zakaj se v slovenščini vika v množini moškega spola, ne na primer v množini ženskega spola ali s kakšno nevtralno obliko.

Se je kdo že ukvarjal s tem vprašanjem in ali obstaja še kakšna druga možna razlaga razen zgodovinskega položaja žensk? Sama je ne vidim, vendar je ne želim prehitro sklepati, zato me zanima, ali se je kdo strokovno podkovan že ukvarjal s tem vprašanjem in do kakšnih ugotovitev je prišel? Enako velja za uporabo moške oblike kot slovnično nevtralne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Reference v Koranu (poglavje, verz)

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

  • 15,7
  • 15: 7
  • 15:7

Kateri način je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Reference v Koranu (poglavje, verz)

Jaz bi rad vedel, kako pišemo reference, ki vsebujejo številke poglavij in verzov. Na primer reference v Svetem pismu in Koranu se nanašajo na poglavje in verz. Opazil sem različne načine pisati tistih referenc, na primer ...

  • 15,7
  • 15: 7
  • 15:7

Kateri način je pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Rodilnik ali tožilnik v nikalnih povedih

Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?

  • Veliko ustanov ne uspe narediti ustreznega komunikacijskega kanala in tako uspešno obveščati zaposlene, kolege o dogajanju in doseganju rezultatov organizacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Rodilnik osebnih imen v imenih mestnih četrti

V Mariboru imamo mestno četrt, imenovano MČ Ivan Cankar. Ali v takem primeru velja določilo iz paragrafa št. 98 v Slovenskem pravopisu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Samoglasniki v besedi »sntntn«

Zanima me, če beseda SNTNTN res nima samoglasnikov ali le niso zapisani.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Samostalnik »referent« v pomenu 'nanosnik'

Zanima me samostalnik referent v pomenu 'nanosnik'. Ali takrat ne velja kategorija živosti? In se torej nekaj ... vrine med referent in ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Seznam najpogosteje rabljenih besed v slovenščini

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Skladenjska razmerja v pristavku

V srednji šoli smo pri pouku slovenščine naleteli na naslednjo poved: Prebrali smo humoresko, to je šaljivo pripoved. Nismo prepričani, če je v citirani povedi "šaljivo pripoved" sklanjano pravilno. Oziroma, če je pravilna naslednja oblika: Prebrali smo humoresko, to je šaljiva pripoved.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklanjanje imena »Roland Garros« v različnih skladenjskih položajih

Kako se prav sklanja? Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklanjanje priimka »Juteršek« v množini

Kako lahko sklanjamo priimek Juteršek v množini; Juterškovi? Juteršekovi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklanjanje v nazivih nemških zveznih dežel

Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?

Primeri:

  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
  • Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg

Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklicevanje v strokovnih besedilih – ženske avtorice in navedenke

Kako se opredeliti do sklicevanja na strokovno literaturo žensk, ko ob priimkih ni imen?

Primer iz diplomske naloge (po Brenk namesto po Kristini Brenk ali po Haramija namesto po Dragici Haramija): 2.1.1 Tipologija slikanic glede na oznake slikaniške knjižne zvrsti po Brenk in Grafenauerju (1978) 2.1.2 Tipologija slikanic glede na delež besedila in ilustracij po Haramija in Batič (2013) 2.1.3 Tipologija slikanic glede na ustvarjalni postopek po Kobe (1978)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklon lastnega imena v imenu ustanove

Prosila bi vas za mnenje o pravilnosti zapisa imena pravne osebe, in sicer je v Aktu o ustanovitvi ustanove (fundacije), h kateremu naj bi pristojno ministrstvo v skladu z Zakonom o ustanovah izdalo soglasje, določeno ime ustanove: Ustanova »Fundacija Vesna Rožič«.

Menim, da je pravilen zapis takle: Ime ustanove je: »Fundacija Vesne Rožič, ustanova«.

Zanima me vaše mnenje o tem, ali lahko pred izdajo soglasja zahtevamo, da se v ustanovitvenem aktu popravi ime ustanove tako, da bi bilo zapisano v skladu s slovničnimi pravili. Ta dilema se mi poraja zaradi tega, ker ne gre za pravno nepravilnost ampak slovnično, ki ni zanemarljiva, ker se bo ime te ustanove uporabljajo v pravnem prometu, zato menim, da moramo skrbeti tudi za to, da so imena pravnih oseb tudi slovnično pravilno zapisana in ne samo s pravnega vidika. V naprej se zahvaljujem za vaš odgovor. Vesela bi bila za še kakšen nasvet oziroma namig v zvezi s tem vprašanjem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklon pridevnika v povedni rabi

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

  • Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
  • Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
  • Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklon pridevnika v povedni rabi (2)

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

  • Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
  • Ukrep se šteje za primeren/primernega.
  • Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
  • Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Sklon prilastka v besedni zvezi: o vilah na Saturnu ...

Zanima me ali se pravilno napise: a) Vrsta morska vila zivi na Saturnu. b) Vrsta morske vile zivi na Saturnu. Besedilo je izmisljeno. Gre se za vse morske vile skupaj, vse vile zivijo na Saturnu. In kako se osebku, ki je sestavljen iz imenovalnika in ?imenovalnika/rodilnika?, strokovno rece, da lahko poiščem se po literaturi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Slogovna ustreznost zvez »v letu«, »v mesecu«, »v času«

  • »V letu 2020 nas čaka preobrat, v februarju bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena v času secesije …«

Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam:

  • »Leta 2020 nas čaka preobrat, februarja bomo organizirali delavnice, hiša je bila zgrajena med secesijo …«?

Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Slovanska imena v anglosaškem okolju

Kako v slovenščini zapisati npr. imena in priimke tenških igralcev Miloša Raonića in Andree Petković?

Prvi je rojen v Črni gori, pri treh letih se je preselil v Kanado in je državljan Kanade, druga pa je rojena v Tuzli in od šestega meseca živi v Nemčiji in je tudi državljanka Nemčije.

Kanadčani Raonića zapisujejo Milos Raonic, Nemci Petkovićevo Andrea Petkovic, kar mi je razumljivo. Ampak kako naj v slovenščini pravilno zapisujemo oba igralca, s šumniki ali brez? To sta sicer le dva od številnih primerov.

Kako pa je z zapisi imen klubov kot so Fenerbahče (Fenerbahçe), Bešiktaš (Beşiktaş) (oba turška kluba) in recimo grški Olympiacos, ki ga v medijih najdemo poslovenjenega in v izvirniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Slovenska ustreznica angleškega »once more« v športnih komentarjih

Zakaj zadnje čase mediji uporabljajo izraz še enkrat več npr. še enkrat več je zmagal. Več od koga ali česa? Do zdaj je zadostoval izraz še enkrat je zmagal.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Smo med poletom z balonom »v balonu« ali »na balonu«?

Smo med poletom z balonom v ali na balonu? Uporabljamo isti predlog pri vseh vrstah zračnih plovil?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

So pravila v oddaji »Vem« vsakokrat »enaka« ali »ista«?

V oddaji Vem na začetku drugega kroga eden od voditeljev reče: Pravila ostajajo enaka., drugi voditelj pa reče: Pravila ostajajo ista. Kateri ima prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Spregledana dilema na temo – Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

»Starš« v ednini: ponovno

Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Stični ali nestični vezaj v imenu občine

Kateri zapis je imena občine je pravilen: Občina Šempeter - Vrtojba (nestični vezaj) ali Občina Šempeter-Vrtojba (stični vezaj)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Stičnost poševnice v obrazcih

Ustvarjam obrazce za območje z dvema uradnima jezikoma (slovenščina in italijanščina). Ali je poševnica stična ali nestična, ko zapišem izraz v obeh jezikih.

Ali je prav

a) Ime in priimek / Nome e cognome

ali

b) Ime in priimek/Nome e cognome?

In kaj, če že sam izraz vsebuje poševnico npr.:

c) Ime/priimek / nome/cognome

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Stičnost treh pik v oklepaju

Ali so tri pike na koncu zapisa v oklepaju stične ali nestične?

Torej: (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ... ) ali (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Svinja in meh v frazemu

Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Španski prigrizki v ednini ali množini: »tapa«, »tapas«

Za besedo tapas navajate opis prigrizek ... V ednini torej. Ker mi je zadeva »sumljiva«, sem na Googlu malce preverjal – v angleščini, iskalni niz tapa tapas plural. Menim, da je pravilno tapa, tapas pa je množina. Tudi v Španiji sem pred leti povprašal. Sem namreč »hud jezikovni firec« kamorkoli pridem.

Povezavi:

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Številka v naslovu filma: »12 pogumnih«

Ali se pravilno piše naslov filma 12 pogumnih ali 12 Pogumnih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Številke poglavij v kazalih in ločila

Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje

Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike

1.1.1. Samostalniška beseda

Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?

npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)

Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?

Pa še zadnje vprašanje:

Ali je ustrezno pisanje

- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...

Najlepša hvala in lep pozdrav

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Število samostalnika »srce« v zvezi s pridevniškim svojilnim zaimkom »naš«

Zanima me, ali mora biti samostalnik srce v naslednjih primerih v ednini ali v množini. Učenci radi beremo knjige, da bo učenost sveta osvojila naša srca. (Gigafida) Pesem se je dotaknila naših src/našega srca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Število zlogov v priimkih na soglasnik + l

Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Števniki v lastnih imenih: z besedo ali številko?

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Števniki v skladenjski rabi

Zanima me zakaj se spremeni končnica pri samostalniku pes, in sicer v imenovalniku množine, ko govorimo trije psi, štirje psi, pet psov ... in drugih podobnih primerih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Števniški izrazi v besedni zvezi ter izpuščanje jedra

Lepo prosim za odgovor na tole vprašanje:

a) Kandidati lahko potujejo od enega do trideset dni ... b) Kandidati lahko potujejo od en do trideset dni ... c) Kandidati lahko potujejo od enega do tridesetih dni ...

Katera možnost, če sploh katera, je pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tabujske besede v SSKJ: »lulika«

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Termin »Georgian architecture« v slovenščini

Zanima me kako in če sploh prevajamo/slovenimo angleški termin Georgian architecture? Georgijanska arhitektura ali pač jurijanska arhitektura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Termin »tomografija« v SSKJ

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tisti, ki dela v protokolu je ...?

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tolstojeva žena je v slovenščini ... Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tri besede, ki jih ni zaznati v SSKJ-ju: »fit«, »medikan« in »izkles«

Da ne bom za vsako besedo posebej odpiral teme, bom vse tri besede, ki jih ne zaznam v SSKJ-ju, omenil tukaj. Zanima me, kaj je razlog, da teh besed (še) ni v SSKJ-ju?

  • izkles: npr. izkles zoba

  • medikan: nevarna vremenska situacija, ki ima podobne značilnosti kot orkan in nastane v Sredozemlju

  • fit: npr. fit postava

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tuje črke v slovenski abecedi

Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«

Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tvorba novih besed v slovenščini

Imam vprašanje glede besedotvorja. Zakaj v slovenskem jeziku nimamo ene besede za mešana jajca, kot na primer Hrvati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’

Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.

Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemalne sestavine v zvezah »Smelt Olimpija« in »Hotel Turist«

Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje, če je v priredno zloženem osebku samostalnik »dekle«

Zanima me, katerega spola mora biti glagolska oblika, če sta v osebku stavka samostalnika ženskega in srednjega spola. Primera: Žena in dete sta slonela ob drevesu. – Menim, da mora tu biti moški spol. Žena in dekle sta sloneli/sta slonela ob drevesu. – Tu se mi vsiljuje ženski spol.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«

Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje: ure in minute v priredno zloženi besedni zvezi

Ob 11. uri in 2 minuti nastopi koledarska zima.

Ali je samostalnik minuta v tem primeru v pravilnem sklonu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje in zveza »dva ali več« v osebku

Zanima me, po katerem načelu naj se ravnam, da bo povedek v pravem številu.

Ali so navedeni primeri pravilni:

  • Zvezo vzpostavita dva ali več posameznikov. (torej dvojina, če je povedek pred osebkom)
  • Dva ali več posameznikov vzpostavi zvezo. (če je obratno)

Ali pa ta dvojica:

  • Dva ali več ljudi naveže stik na podlagi izkušenj iz preteklih odnosov.
  • Stik navežeta dva ali več ljudi.

In še:

  • To se zgodi, ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzoči. (ali: ... ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzočih ...?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje osebka srednjega spola v dvojini in povedka

Prosim Vas za pomoč pri naslednji jezikovni dilemi. Zanima me, katera glagolska oblika v povedku je pravilna, če imamo osebek, zložen iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa sta različna.

Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sta se strinjala/sta se strinjali ...

Slovensko in hrvaško mesto sta bila/sta bili ...

Zavedam se, da kadar sta v osebku dva različna samostalnika srednjega spola, je spol glagola v povedku moški (mesto in podeželje sta bila), razumljiva mi je tudi glagolska oblika v povedku, ki sledi osebku s samostalnikom srednjega spola v dvojini (dve mesti sta bili). Rada pa bi vedela, katera oblika glagola je pravilna v primeru, da imamo osebek iz dveh samostalnikov srednjega spola, katerih jedri sta enaki, prilastka pa različna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje – povedek v ednini ali dvojini

Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v identifikacijskih stavkih: »Naslednja postaja so Trbovlje«

Z dijaki smo se znašli v dilemi pri naslednjem jezikovnem vprašanju.

Ali je prav: Naslednja postaja je ali so Trbovlje? Je oblika odvisna od samostalnika postaja ali Trbovlje?

Podoben primer: Tema je ali so poplave?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v povedi kot slovnični problem za tujce, ki se učijo slovensko

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
  • 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v povedi s števniškim izrazom v osebku

Je pravilno tri četrtine vprašanih so menile, tri četrtine vprašanih je menilo ali oboje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v povedi z izpustom glagola

Zasledila sem naslov: V Sloveniji več kot štirje milijoni turistov. Ali ni pravilneje V Sloveniji več kot štiri milijone turistov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v povedi z izrazom »večina«

Nekateri so kriminalci, a večina je nedolžnih. ALI […] večina je nedolžna. Je oboje prav? Tako kot je oboje prav v zgledu: Pet ljudi je bilo zadovoljnih. Pet ljudi je bilo zadovoljno. Če dodamo npr. večina ljudi: je zadovoljna ALI zadovoljnih? Kaj pa tretjina? Tretjina je bila vesela. Tretjina prisotnih je bila vesela ALI veselih? Kako si pomagamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v sklonu v primeru »ena od ustanovnih članov«

Je taka ubeseditev pravilna in ustrezna? Bila je ena od ustanovnih članov. (Lahko bi ubesedili drugače, da bi bilo manj moteče, ampak zanima me, ali je tako prav.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: dvojina in srednji spol

Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.

Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...

Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: količinski izrazi

Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: količinski izrazi (2)

Zanima me, kaj je pravilno:

Za ključne besede je bilo najdenih dvajset zadetkov

ali

Za ključne besede je bilo najdeno dvajset zadetkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: količinski izrazi (3)

Veliko čebel umre, ker ne najde/najdejo??? poti v panj. Katero obliko glagola uporabiti? Dvojnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: količinski izrazi (4)

Kako je prav?

Tri četrtine kolesarjev ne upošteva pravil. ALI Tri četrtine kolesarjev ne upoštevata pravil.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: moški ali ženski spol in samostalnik »oseba«

Spoštovani!

Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?

Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.

Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek srednjega spola

Njegovo ali Njegova zanimanje in sodelovanje sta bila izredna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«

Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.

V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba $ in € v slovenščini

Zanima me naslednje: (A) Ali je v slovenščini dovoljena uporaba dolarskega znaka $ in znaka za evro € namesto USD in EUR oz. v katerih primerih ju lahko uporabljamo?

Primer:

  • nagrada v vrednosti 15.000 USD ali
  • nagrada v vrednosti 15.000 $ (15.000 EUR ali 15.000 €).

Ali obstaja točno določeno pravilo, kdaj lahko EUR in USD zamenjamo z € in $ (če slednjega sploh lahko uporabljamo)?

(B) Kako je z uporabo okrajšav za milijon in tisoč? Za tisoč in milijon poznamo v slovenščini okrajšavi mio in tis: angleški zapis 5K lahko zapišemo 5.000 ali 5 tis., 1M pa 1.000.000 ali 1 mio. Ker okrajšavo tis. redko opazimo, je sploh primerna ali je bolje zapisati kar 5.000?

Primer:

  • Nagrada v vrednosti 5 tis. USD ali
  • 1 mio USD (če je raba dolarskega znaka $ dopustna, bi to bilo zapisano 5 tis. $ in 1 mio $).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba aktiva oz. trpnika v magistrskih nalogah

Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.

Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba novobesed v javnem izražanju: »poganjalo/poganjalnik« namesto »motor«

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba predloga (»pri«, »na« ali »v«) ob samostalniku »zbornica«

Zanima me, kako pisati v tem primeru: Oseba je zaposlena pri/na/v Obrtniško-podjetniški zbornici.

Kateri predlog je najbolj ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba predlogov »na« in »v«

Zanima me, kaj je pravilno: Iz/s slike je razvidno, da je reakcija potekla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba predlogov »v« in »ob«

Kako je pravilno?

Pica je na voljo v petkih. Verjetno je pravilno ob petkih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba prihodnjika v preteklem času

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba samostalnika »znanje« v množini

Ali lahko samostalnik znanje uporabljamo v množini? Npr.: S povezovanjem podjetniških, informacijskih in medijskih znanj ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba števila v znanstvenem pisanju

Zanima me, v kateri osebi pišemo raziskovalne, diplomske ipd. naloge?

V navodilih je pogosto navedeno, da je treba uporabiti 1. os. množine, vendar se mi zdijo primeri: v nalogi raziskujemo/v nalogi bomo opisali/preučili smo čudni, saj je jasno, da je raziskoval/opisal/preučeval samo eden. Prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uporaba trpnika v poslovnem besedilu

Zanima me, če je uporaba trpnika v poslovnem besedilo možna? Da/ne in utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uspavalo »dial« v Slovenskem pravopisu 2001

Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uveljavljanje pravopisne reforme »Novo Mesto« v šolah

Kako učiti rabo velike začetnice pri večbesednih zemljepisnih naselbinskih imenih? Spomladi smo sledili strokovni razpravi v zvezi s spremembami pravopisnih pravil. V E-pravopisu in v Pravilih Pravopisa, verzija 8.0, so imena zapisana že po novem, torej Novo Mesto, Stari Trg ... Nikjer pa nismo zasledili, ali to pomeni, da so nova pravila res že stopila v veljavo. Tudi svetovalke na študijskih srečanjih nam v zvezi s tem niso posredovale nobenih informacij. Poizvedovale smo pri osnovnošolskih in srednješolskih kolegicah, večina jih uči še po starem pravilu. Kako je torej prav – učiti po starem ali po novem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Uveljavljanje ženskih poimenovanj v uradnih dopisih

V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.

Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.

Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd.

Vprašanje:

Kaj je pravilno? Več KO ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo. ALI Več KOT ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vedenje števnikov pri zapisu starostnega razpona otrok v skupini

Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V ednini ali množini: »Terska dolina« ali »Terske doline«?

Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica ali veznik in pred zadnjo enoto v naštevalnem nizu?

Ali je pravopisno ustrezno, da se ob uporabi vejice pri naštevanju, tudi pred zadnjo našteto stvarjo uporabi vejico namesto veznika in.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica in večbesedna vezniška zveza »v primeru da«

Ali je lahko zveza v primeru da tudi večbesedni veznik, zaradi česar pred da ni vejice? Primer: V primeru da bi se osebni promet opravil z električno mobilnostjo, bi se raba energije povečala za 15 %.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica in vezniški »zakaj« v odvisnikih

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

  • Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
  • Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
  • Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
  • Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
  • Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica pred veznikom »in« v Prešernovi pesmi »Kam?«

Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v besedni zvezi

Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?

protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.

vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.

– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so

nam ponujali.

Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?

ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v citatu iz Sneguljčice »Zrcalce, zrcalce na steni povej ...«

Pri dobro znanem citatu iz Sneguljčice: "Zrcalce, zrcalce, na steni povej ..." na spletu opažam, da pred predlogom na ponekod zapišejo vejico, medtem ko drugod ne. Ali se torej vejico tam zapiše ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v pojasnjevalnem razmerju

Ali je v spodnjem primeru potrebna vejica – ko imamo pridevnik in števnik?

Jubilejnega, 50. občnega zbora ... Tradicionalne, 50. prireditve ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v polstavčnem prilastku

Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?

  • Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
  • Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
  • Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v povedi glede na interpretacijo pomena: »Luže(,) prihajamo!«

V dilemi sem glede postavitve vejice v povedi: Luže prihajamo. Zdi se mi, da če so luže osebek in napovedujejo vsled dezja, da prihajajo, je poved brez vejica. V kolikor mi napovedujemo lužam, da prihajamo skakat po njih, pa je poved z vejico. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v povedih z večbesednimi naslovi

Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v povezavi s frazemi

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v primeru, ko imamo prislov in odvisnik povezana z »ali«

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

  • Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
  • Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

  • Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
  • Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v protivnem priredju

Nina je šla v šolo(,) Maja pa v vrtec.

Ali je tukaj vejica ali ne? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v stopnjevalnem in posledičnem razmerju

Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.

Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:

  • Pri nas te naloge opravljamo anesteziologi, in je zato najbolj smiselno, da jih opravljamo tudi v bodoče.

Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:

  • Znanje, ki ga moramo osvojiti, je enormno(,) in to ne samo teoretično.
  • Opravimo veliko invazivnih postopkov(,) in spretnost z rokami je nujno potrebna za dobrega anesteziologa.
  • Vodila je tudi vaje za študente Višje šole za fizoterapevte(,) in to do svoje upokojitve leta 1991.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v vabilu na poroko

Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejica za tremi pikami v dobesednem navedku

Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vejice v povedi »Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.«

Pri slovenščini smo v okviru tematskega sklopa Skladnja obravnavali poved Upam, da ste zdravi in vas lepo pozdravljam.

Razvili smo debato, ali lahko pri tem stavku stoji vejica pred besedo in ali ne ter zakaj. Prosim vas za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika ali mala začetnica: »v. d. direktorja«

Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika ali mala začetnica v kratkem imenu

Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika začetnica v glavi uradnega dopisa

Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):

Npr:

MICKA KOVAČEVA

FINANČNIK SPECIALIST I

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA FINANCE

FINANČNA UPRAVA RS

CARINSKI URAD LJUBLJANA

ODDELEK ZA FINANCE

TITOVA ULICA 200,

1000 LJUBLJANA

T: 386 5 297 6818

F: 386 5 297 6813

MICKA.KOVCEVA@GOV.SI

WWW.FU.GOV.SI

1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika začetnica v imenih klubov: »Viole«

Zanima me, kako napisati me kluba navijačev mariborske Viole.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika začetnica v neprvih sestavinah stvarnih lastnih imen

Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika začetnica v prirednih zloženkah

Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?

  • Ali se pri lastnih imenih obe sestavini pišeta z veliko začetnico? Ali torej pišemo npr. Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska monarhija, vendar tudi Nemško-Slovenski slovar (če bi bil tak naslov), Ekonomsko-Poslovna fakulteta?
  • Kako pa, če je taka zveza občnoimenska beseda in na začetku povedi? Črno-bela ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Velika začetnica v večbesednih imenih tujih podjetij

Zanimalo me je, kako je z veliko začetnico v večbesednih imenih tujih podjetij, katerih izvorni jezik narekuje drugačno rabo velikih začetnic kot slovenščina. Se držimo enakega principa kot pri navajanju neprevedenih naslovov tujih literarnih del, torej z velikimi začetnicami zgolj tam, kjer bi jih v izvornem jeziku pričakovali, če ne bi šlo za naslov, ali spadajo podjetja v nedotakljivejšo, bolj citatno kategorijo? Kot konkreten primer: ali se piše "podjetje East railway company" ali "podjetje East Railway Company"? Poleg tega naj svojemu vprašanju pridam še podvprašanje: kako ravnamo z imeni podjetij oziroma združb, ki si v ime vključujejo določni člen? Ali pišemo na primer "časopis The guardian", "časopis The Guardian", "časopis the Guardian" ali "časopis Guardian"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj ali pomišljaj v nazivu institucije – »Soča«

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).

Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.

Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.

Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen

Kateri zapis je pravilen?

To je bil pakt Hitler-Stalin.

To je bil pakt Hitler – Stalin.

Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj in pomišljaj v Uradnem listu

Zanima me slovnična raba vezaja oz. pomišljaja pri navajanju Uradnega lista.

Primer: Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13)

(vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490)

Ali se pravilno uporablja nestični vezaj (kot v obravnavanem primeru) ali se namesto vezaja uporabi pomišljaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj in simbol v pridevniškem izrazu

Rad bi se navezal na vprašanje o stičnosti števke in simbola merske enote, in sicer me zanima, ali lahko po enakem načelu tvorimo tudi pridevniške oblike z okrajšavami merskih enot, denimo 30-m skok (tridesetmetrski skok).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj v poimenovanjih kislin: »omega-3-maščobne-kisline«

Lepo vas prosim za pojasnilo in razlago, kakšen je pravilen zapis omega(-)3, omega(-)6 ipd. (-)maščobnih kislin. Z enim vezajem, dvema ali kako drugače?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Kaj je pravilno v zapisu zveze ultravijolični žarki s kratico:

UV-žarki ali UV žarki. Ali npr. UV filter/UV-filter? Kaj pa v primeru pisave z veliko: UV FILTER/UV-FILTER?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezaj v zloženki »kmetijsko-gozdarski«

Zanima me, kako pravilno zapisati: Kmetijsko gozdarski zavod (npr. Maribor), podobno še Kmetijsko gozdarska zbornica (Slovenije). Ali je stični vezaj potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezava glagola »želeti si« s predmetom v rodilniku

Zadnjič me je v nekem članku zmotil tale zapis:

  • Želela sem si finančne neodvisnosti.

Ali ni pravilneje:

  • Želela sem si finančno neodvisnost (4. sklon, in ne 2.)

Podobne zapise sem že večkrat zasledila, zato ne vem, kaj je zdaj prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vezniki, povedkovniki ... kako jih najti v slovarju ali slovnici

Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi. Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke. Zanima me naslednje: Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako? In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt? In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V kakšnem razmerju sta besedi »klient« in »stranka«?

Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V katero besedno vrsto se uvršča beseda »to«?

Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V katero besedno vrsto spada oblika »šestdesetih«?

Zanima me, ali bi besedo šestdesetih uvrstili med samostalniške ali pridevniške besede in zakaj. Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vključenost besede »futsal« v slovarje

Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnike

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vključevanje besed v slovar: »janšizem«

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

  • Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?

  • Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?

  • Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vključitev besede »prositeljica« v SSKJ

Zakaj v SSKJ ne obstaja beseda prositeljica, prositelj pa obstaja. Pri pisanju mi tudi računalnik z rdečim podčrta besedo prositeljica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vključitev besede »stvarstven« v SSKJ

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

  • Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
  • Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
  • Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

  • stvarstvena zakonitost in vrednota
  • stvarstven pojav
  • stvarstveno dogajanje
  • stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.
  • Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vpis v študijski program, študent na programu

zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.

Primer 1:

  • Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.

Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.

Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.

Primer 2:

  • V prvostopenjski univerzitetni študijski program XY se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programu AB.

Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.

Primer 3:

  • Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /.../. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
    • prijavne roke,
    • število razpoložljivih vpisnih mest,
    • ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /.../

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V pomivalnem stroju posodo peremo ali pomivamo?

Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".

Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vrsta pridevnika v zvezi »užitne ribe«

Zanima me, za katero vrsto pridevnika gre v primeru užitne ribe. Ali bi lahko bil vrstni, če ga razumemo kot vrsto užitnih rib v opoziciji od strupenih oz. v povedi Ribiški čoln pluje po velikem jezeru in lovi užitne ribe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vrstni red pomožnega glagola in zaimka v pretekliku

Zanima me, zakaj se spremeni vrstni red pomožnega glagola biti in osebnega zaimka, ko poved v pretekliku prestavljamo iz ednine v dvojino ali množino. Na primer, zakaj je osebni zaimek mi pred pomožnim glagolom, če rečemo: rekel mi je in zakaj je v frazi rekli so mi osebni zaimek na zadnjem mestu? Vnaprej hvala za vaš odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Vrstni red pridevnikov v besedni zvezi

Kateri izmed vrstnih redov je pravilnejši zgornji stranski stalni sekalec ali stranski zgornji stalni sekalec? Zanima me še kam bi uvrstil pridevnik desni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasba

Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

V začetku osemdesetih ali na začetku osemdesetih?

Zanima me, ali je prav v začetku osemdesetih ali na začetku osemdesetih? In seveda tudi, ali iz začetka ali z začetka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica in ločila v anketi

Zanima me predvsem ena stvar, kako je z veliko začetnico in ločili v anketnih vprašalnikih, saj odgovora še nikjer nisem zasledila.

Kako pišemo pravopisno pravilno veliko začetnico in ločila v teh 3 različnih primerih?

  • Spol: a) moški b) ženski

  • Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Dolg kompleksen odgovor z več stavki. b) Dolg kompleksen odgovor z več stavki.

  • Vprašanje, ki se zaključi z vprašajem? a) Da b) Ne

Je v prvem primeru pravilno, da sta moški in ženski zapisana z malo začetnico? Je pravilno, da če se vprašanje zaključi z vprašajem, opcije navajamo z veliko začetnico? So na koncu pike ali ne? Kako je pri da in ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica in ločila v poljih preglednice

Ali v preglednici pišemo z veliko začetnico in nato naredimo na koncu piko?

Ustvarjanje z glino.

ali

ustvarjanje z glino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica pri zgledih v Slovarju novejšega besedja

Zakaj pišete v Slovarju novejšega besedjaevropski komisar z veliko začetnico po dvopičju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica v frazemu »kaditi kot Turek«

Če je možno pisanje Ahilova/ahilovapeta z veliko ali malo začetnico (in še več podobnih primerov), zakaj v pravopisu ne obstaja tudi dvojica pri frazemu kaditi kot Turek/turek? Mar ne gre pri frazemih za vsaj delno izgubo lastnoimenskosti in je s tem upravičena tudi raba male začetnice (mila jera, smejati se kot cigan ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica v imenih zdravil: »Liverin forte«

Ali se pri nazivih artiklov Liverin forte in Linex forte z veliko začetnico piše le prva beseda ali tudi druga (forte)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica v imenu glasila: »KPK vestnik«

Prosim za pojasnilo, s kakšno začetnico se piše beseda VESTNIK v naslednjem imenu glasila: KPK Vestnik ali KPK vestnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Začetni in končni pozdrav v voščilih in čestitkah

Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnico

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj besede »gramatura« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?

Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj besede »izmerjenost« ni v SSKJ

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj je glagol »izgledati« v pravopisnem slovarju označen kot neknjižno pogovorni?

Zakaj je glagol izgledati v SP označen kot neknjižno pogovorni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj je v kratici »covid-19« uporabljen vezaj?

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj je v pravopisu oblika »anglosaški« nadrejena obliki »anglosaksonski«?

V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj je v pridevniku »črnomaljski« samoglasnik a?

Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?

Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini reče Peking?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zanikanje in izbira sklona v nedoločniški zvezi

Zanima me, kateri sklon je ustrezen v teh dveh primerih: Organ ni več pristojen zagotoviti nadzor/nadzora.Organ ni zavezan družbi sporočiti podatke/podatkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zanikanje v stopnjevalnem priredju

Ali je v primerih tipa Prodal ni le vse zemlje, ampak tudi hišo možno uporabiti tudi tožilnik, tj. Prodal ni le vso zemljo, ampak tudi hišo? --> Prodal ni le vse zemlje, ampak je zastavil tudi hišo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis imena »Sveta Trojica v Slovenskih goricah«

Rad bi vedel, kako se prav napiše ime kraja, v katerem živim. Sveta Trojica v slovenskih goricah ali Sveta Trojica v Slovenskih goricah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis imen v telefonskem imeniku

V dilemi sem, kako pravilno zapisati rabo imena in priimka v telefonskem imeniku. Navedla bom primere, sedaj pa me zanima vaše mnenje ali je to pravilno zapisano, da bi bilo poenoteno za celotni imenik.

  • vaše mnenje glede abecednega vrstnega reda, naprej priimek in nato ime,
  • ali je zapis mag. Novak Janez ustrezen? Ali bi bilo bolj pravilno, če bi zapisala najprej ime in nato priimek?

mag. Novak Janez (vodja oddelka)................01-200-20-20 Bedenk Tjaša........................01-200-20-21 Cirar Miha.............................01-200-20-22 Snoj Leopold.......................01-200-20-23

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis intervalov in akordov v besedilu

Kako se pravilno zapiše zaporedje tonov v akordu, kadar to omenimo v besedilu? Na primer: Učenec zaigra akord c1-e1-g1.

Katera od spodnjih možnosti je pravilna (št. 1 naj bi bila izpisana 'podpisano', a obrazec tega ne omogoča)? c1-e1-g1 c1–e1–g1 c1 – e1 – g1

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis koordinat v slovenščini

Na vas se obračam v zvezi s pravilnim zapisom koordinat v slovenskem jeziku. Če je na primer angleški izvirnik: N 12°34'56.123456«, kako je potem v slovenščini?

  • N 12° 34' 56.123456"

ali

  • N 12° 34' 56,123456"

Decimalno mesto se po pravopisu zapisuje z vejico, vendar so najdeni zadetki na spletu vsi s piko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis kratkih imen prireditev v slovenščini: z veliko ali malo

Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapisovanje desetletij v stoletju

Zanima me, kakšen je standard zapisovanja za primer 1780 leta.

Torej:

  • v 1780-ih letih
  • v 1780. letih
  • v 80. letih 18. stoletja
  • v osemdesetih letih 18. stoletja

Kateri zapisi so pravilni? Kateri se preferirajo in kje se preferirajo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapisovanje znaka za stopinje Celzija v preglednicah

Vem, da je pravilen zapis temperatur takle: 28 °C (krožec in črka C stično, nestično od številke). Kako pa pišemo znak za stopinje Celzija, če imamo tabelo in so v njej navedene samo številke s krožcem, črke C pa ni zraven (28° kot pri kotnih stopinjah ali 28 °). Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis pridevnikov na -ov/-ev oz. -in iz imen v stalnih besednih zvezah

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis pridevniških zloženk s števnikom v prvem delu: »5-hodni/pethodni meni«

Zanima me, ali se pethodni, štirihodni meni itd. piše z vezajem, kot je to v praksi pri petletnem otroku, dvotirni železnici itn. ali obstaja pri tem vprašanju kakšno drugo pravilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis pripadnikov narodov v frazemih

Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis rezultata v atletiki

Kako pravilno zapisati atletski rezultat štafete 4 x 300 m znaša 2:35,56?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis Stalinovega imena v slovenščini

Zanima me, kakšna je pravilna oblika imena იოსებ ბესარიონის ძე სტალინი/Иосиф Виссарионович Сталин v slovenščini. Leksikoni in biografije običajno navajajo Josif Visarionovič Stalin, medtem ko se v medijih veliko pogosteje pojavlja slovenjen zapis Josip Stalin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis vrstilnih števnikov v besedilu

Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?

Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole

Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis začetnice v imenih planinskih poti

Zanima nas pravilni zapis začetnice v imenih planinskih poti: Kremžarjeva pot na Kočno, Frischaufova pot na Mlinarsko sedlo, pa Slovenska/slovenska, Lovska/lovska pot na Ledine. Se imena planinskih poti pišejo z veliko ali malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zapis znamk in imen podjetij v besedilu

Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.

Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.

Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?

Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.

Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?

Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.

Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zaporedje pridevnikov v levem prilastku

Prosila bi vas, kateri je pravilen vrstni red sledečega stavka:

Med glavnimi njenimi institucijami so ... ali Med njenimi glavnimi institucijami so ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zaznamovanost glagola »zagrebsti« v pomenu 'pokopati'

Zanima me, ali ima glagol zagrebsti slabšalni pomen ali je samo bolj starinski izraz za pokopati. Je sporno napisati zagrebli smo pokojne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zemljepisna imena in velika začetnica v angleških besedilih

Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?

Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?

Recimo:

- Arja vas

Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas

Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zvalnik v slovenščini

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Zvalnik v slovenščini

Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Živa glasba ali glasba v živo?

Je prav, če rečemo, da vabimo na prireditev z živo glasbo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 3. 2024.

Število zadetkov: 460