mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mamljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ vonj; neobč. ~ cilj vabljiv, privlačen
mamljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā)
privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera
// nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ódrski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na oder:
a) odrski prostor; odrska odprtina / odrska razsvetljava, zavesa / odrski delavci / izreden odrski lik; ekspr. odrska mrzlica odrska trema
b) odrski jezik; odrska izreka; delo je končno doživelo odrsko uprizoritev / odrsko delo / odrska literatura, umetnost gledališka / ekspr. odrske deske gledališki oder, gledališče
● 
ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena
♦ 
gled. odrski dekor; odrski horizont; odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; odrska fronta panoramske kulise, ki stojijo pred horizontom; odrska luč luč za osvetljevanje odra; osvetljenost odra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

prezapeljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. preveč zapeljiv, vabljiv: vonj po mesu je bil prezapeljiv, da bi se mu mogel upirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

priljúden -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū)
1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden
// ekspr. prijazen2, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje
2. prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

priljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~ kraj |prijeten, vabljiv|; biti ~; poud. priljuden do koga biti ~ ~ obiskovalcev |prijazen, ljubezniv|; poud. priljuden z/s kom biti ~ z vsemi |prijazen, ljubezniv|
priljúdnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sijáj -a m s -em pojm. (ȃ) ~ draguljev; ~ njenih las; ~ sonca, zvezd svetloba, sij; poud. vabljiv ~ velemestnih izložb |veliko razkošje, razkošnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

sirénski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

váben -bna -o prid. (ā)
1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vabīti vábim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í)
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo
a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce
c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vabljiv -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ glas; vabljiv za koga/kaj za pisatelja ~a snov
vabljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

vabljív -a -o prid.
1.
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam
SINONIMI:
vabeč, ekspr. mameč
2.
ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo iti, priti k njemu
SINONIMI:
vabeč, knj.izroč. mamljiv, ekspr. mikaven

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vabljìv, -íva, adj. anlockend, einladend, anziehend, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 16