vêdro -a s, mn. tudi védra (é)
1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti
 
lije kakor iz vedra zelo, močno dežuje
 
teh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala
// s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga
2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vêdro1 -a s, mn. tudi védra (é) zajemati vodo z ~om; pet veder premoga; star. ~ vina |prostorninska mera|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vêdro2 nač. prisl. (é) ~ govoriti; ~ razpoložen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vêdro3 povdk. (é) Včeraj je bilo ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vêdro2 prisl.
GLEJ SINONIM: veselo1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024

vêdro1 -a s
navadno kovinska posoda z ročajempojmovnik
SINONIMI:
vedra, nar. kalalnik, neknj. pog. kibla

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024

vêdro Frazemi s sestavino vêdro:
líti kàkor iz vêdra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

védro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.-Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedró prisl., v povedni rabi vedro, brez dežja: Vedrô de KAJ 1870, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro povedkovnik

PRIMERJAJ: veder

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vedro samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vedro sF7, amphora Atticatry védra darshy; amphora Romanaderṡhy dvei védri; antila, -aeenu védru, ena poſſoda, s'katero ſe voda is ladje polie; batus, batiena mèra judovska try vedra derṡhy; haustrum, -trienu veidru ali korez, s'katerim ſe voda ṡajemle; situla, -aevéderze, kaſſéliza, veidru ṡa ṡhterno, ṡa vodó poſſoda; urna, -aevédru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro sam.sudum, -dilipú vremè po daṡhji, vedrú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro -a s vedro, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru tož. ed. vina (II, 72) ǀ Vni oſhter jo da sa dvej vejdri tož. dv. vina (II, 71)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro povedkovnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro1 sam. s ♦ P: 9 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro2 povdk. ♦ P: 2 (TT 1577, DB 1584-3)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro gl. ajmar, kaljalnik

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro gl. ejmar, goljmer, kongelj, štenjak

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

krmílno vêdro -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

pitálno vêdro -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

véder vêdra in védra -o stil. prid., vêdrejši in védrejši (ẹ́ é, ẹ́)
1. ki je brez dežja, snežnih padavin: vedro jutro, vreme / nebo je vedro
2. ki je v razmeroma trajnem stanju pozitivnega, ugodnega, veselega razpoloženja: veder človek; postal je veder / ohraniti vedrega duha; biti vedrega značaja
// ki vsebuje, izraža tako razpoloženje: veder glas, obraz / veder humor / vedre melodije; vedra pesem / vedre barve / vedro razpoloženje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vedra sreča; vedro upanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

vedro biti [vedrọ̑ bíti vedrọ̑ je] nedovršna glagolska zveza

biti vedro, jasno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 4. 2024.

Število zadetkov: 27