vêja -e ž (ȇ)
1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej
2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji
4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja -e ž
1.
oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlinpojmovnik
2.
navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: panoga1
GLEJ ŠE: nepomemben, obsekati, obsekati, obsekati, obsekati, obsekavati, obsekavati, obsekavati, opomoči si, opomoči si, vinotoč, živeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

vêja-esamostalnik ženskega spola
  1. stranski poganjek, del
    • veja česa
    • , veja v/na čem, kje
    • , veja za kaj
    • , veja s čim
  2. osamosvojeni del dejavnosti, področja
    • veja česa
    • , veja v/na čem, kje
    • , veja za kaj
    • , veja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja Frazemi s sestavino vêja:
bíti pròst kot ptíček na vêji, povzpéti se na zelêno vêjo, príti na zelêno vêjo, splézati na zelêno vêjo, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, zlésti na zelêno vêjo, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí, živéti kot ptíček na vêji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vẹ̑ja 1., f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.-C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) (das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi-C., Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vẹ̑ja 2., f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

véja -e ž veja: či je potrebno, okoli vej ovijajo AI 1878, 7; pernáti pevci po zráki i po vejaj drevaj AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja [vẹ̑ja] samostalnik ženskega spola

veja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

veja ž, F21, abrúmpere ramum, veyo odzheſniti; frondarius, -a, -um, kar k'veyam ſliſhi; frondeus, -a, -um, is ṡelenih vey; frons, -dis, frondes, ṡelene veye; oculi ramorum, popki na vejah; ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; ramus, -mi, veya, odraſilk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja -e ž veja: njegove lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje rod. ed. ǀ ty drugi Apoſtely pak ſo bily veje im. mn. ǀ Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje tož. mn. ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami or. mn., s' shidanimi fironki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja sam. ž ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TT 1560, TPs 1566, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

veja ► ˈvėːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Armorikánska vêja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

diréktna vêja -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

vêja geografíje -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 23