vesélo1 nač. prisl. -êj(š)e (ẹ̑; ȇ) ~ se smejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vesélo2 povdk. (ẹ̑) Pri sosedovih bo zvečer ~; ~ mi je postalo pri duši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vesélo1 nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje kaže veselje, veselo razpoloženje SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
vesélo2 povdk. izraža veselo razpoloženje SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024
veselo je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vesélo prisl. veselo: veszélo bodemo ſzpeivali ABC 1725, A7a; Trebeje prisseſzno veſzelo csakati SM 1747, 83; ino na ütrásnye ráno vrejme zeſzna veſzélo gori obidi KŠ 1754, 227; Veſzélo ſzpejvajmo BKM 1789, 18; Veſzélo ſze ſzprávlaj na dén Kriſztusevi SŠ 1796, 10; ino kajbi veſzélo, i ſzrecsno tá troso SIZ 1807, 4; v čistoj vodi pa se vesélo pregánjajo ribice AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veselo posamostaljeni pridevnikPRIMERJAJ: vesel
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
veselo prislovPRIMERJAJ: vesel
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
veselo prisl., F
7,
alacriter, veſſelu, kripkú;
comicè, luſhtnu,
veſſelu;
complaudere, et complodere, s'rokami vkupai
veſſelu pluṡkati;
festivè, veſſelu, luſhtnu, lubeṡnivu;
hilarè, hilariter, veſſelu;
jucundè, veſſelu, lushtnu;
laetè, veſſelu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veselo prisl. veselo, vedro:
Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku ǀ lon ſturj de zhlovek velike teshave preneſſe, inu veſſelu preſtoy ǀ Angeli pak veſselu pojejo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veselo prisl. ♦ P: 30 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vesél -a -o [veseu̯] prid., veselêjši (ẹ̑) 1. ki je v stanju veselja: skupina veselih otrok;
od tistega dne ni bil več vesel;
vesel je prepeval in vriskal;
vesel je bil, da bi plesal;
vesela družba ni hotela domov / evfem. ponoči ste bili malo preveč veseli hrupni// ki je večkrat, rad v stanju veselja: tod živijo veseli ljudje; bil je vesel otrok / človek vesele narave / veseli Dolenjci / veselo mesto mesto z bogatim zabavnim življenjem// ki izraža, kaže veselje: veseli glasovi otrok; vesel pogled, smeh; veselo petje, ukanje 2. v povedni rabi ki občuti veselje, zadovoljstvo ob čema) z rodilnikom: vesel je bil darila, pozdravov;
otroško je vesel pohvale;
zelo je vesel smuči / vesel je bil gostov bili so mu dobrodošli / ta človek je vesel življenja rad živib) z odvisnim stavkom: bil je vesel, da ga je našel;
vesel je, kadar se more z njim pogovoriti / vesel bodi, da si zdrav zadovoljen; vesel mora biti, da ima kaj jesti; vesel je, če lahko komu pokaže svojo zbirko rad jo pokaže3. ki povzroča veselje, zadovoljstvo: vesel spomin;
sporočiti veselo novico;
pogovarjati se vesele reči / vzeti kaj z vesele strani // poln veselja, prijetnega: to so bili veseli časi; imel je veselo mladost; čaka ga vesela prihodnost / vesela zabava; pokvariti veselo razpoloženje / kot voščilo želimo vam vesele praznike // ki je zabavne, lahkotne vsebine: vesele pesmi; vesela zgodba / vesele besede 4. ekspr. lahkotno se premikajoč, živahen: veseli metuljčki;
vesele ribice / veseli oblaki, studenci; veseli plameni / stopati z veselim korakom 5. ekspr. svetle barve, živo pisan: veseli puloverji;
veselo cvetje na oknih;
griči z veselim zelenjem oklepajo dolino / plašči veselih barv // svetel, bleščeč: vesela mesečina; veselo junijsko sonce 6. z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: praznovati veseli pust;
minila je vesela mladost;
prišla je vesela pomlad;
z veselim upanjem obrezovati trto
● ekspr. pripravljati se za veseli dan poroko, svatbo; ekspr. čestitati za veseli dogodek rojstvo otroka; zastar. napisal je dve veseli igri veseloigri; knjiž. veselo oznanilo evangelij; star. to mu je dal iz veselega srca rad; veselega človeka ima še bog rad veseli, dobrovoljni ljudje so zelo priljubljenivesélo
prislov od vesel: veselo skakati, se smejati; veselo žareče oči
// v povedni rabi izraža veselo razpoloženje: pri sosedovih bo zvečer veselo; ni tako veselo, kot se zdi
● star. veselo je gledati ljudi, kako plešejo prijetno; veselo mi je postalo pri duši občutil sem zadovoljstvo
veséli -a -o sam.:
tudi najbolj veseli so utihnili; povej kakšno veselo šalo; pog. zapojmo eno veselo veselo pesem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veselo.. prvi del podr. zlož. veseloígra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.