àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj-C., C. (Vest. I. 78.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

barvovȋt, adj. farbenreich, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč (Dol.); — durchaus, Ptuj-C. (Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bę̑rənjski, adj. Collectur-: berenjsko vino, der Collecturwein, Vest., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

besẹdáriti, -ȃrim, vb. impf. schwätzen, weitschweifig sprechen, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋcək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.-Vest.; — prim. 1. bic.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȋr 1., m. = bira, Jan., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blejáč, m. der Schreier, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna-Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija-Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bobnȋčarica, f. die Paukenschlägerin, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bogȋčkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje-Vest. I. 140; (prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bráč 1., m. = berač, (Leser), Mik., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bráti,* bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer-Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cę̑cək, -cka, m. 1) die Warze an der weiblichen Brust, Mur., Mik.; die Zitze: kravji cecki, kajk.-Valj. (Vest.); — cecki = seski, vzhŠt.; — 2) der Schnabel eines Geschirres, C.; — 3) kozji cecek = kozji cec (cecek), die Geisdutte, Št.-Erj. (Torb.), Hal.-Trumm.; beli cecek, weiße Geisdutte, Trumm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cẹ̑n, adj. wohlfeil, Jan., Vest.; iz adverbija cenó, wohlfeil, napačno narejen pridevnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cíza 2., f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.-M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cizle, f. pl. = cize, Št.-Vest.; — prim. 2. ciza.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čestȋtka,** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.-Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice-Vest. I. 2.; — prim. častite žene.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȋgec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čóha 1., f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. (Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čúkljav, adj. krüppelhaft, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȗtniški, adj. Nerven-, Cig., Jan.; čutniška bolezen, das Nervenfieber, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.-Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dati navejst gl. dati, na, vest ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dečáški, adj. Knaben-: dečaška toga, die Knabentoga, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dẹ́telj, m. = detel, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dlẹ́tvati, -am, vb. impf. meißeln, Mur., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; die Thalwiese, ogr.-Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dobávljati, -am, vb. impf. 1) erhalten, bekommen, C., Vest., jvzhŠt.; zdravila brezplačno d., Cv.; sam si kruh dobavlja, Fr.-C.; — prim. dobiti; — 2) herbeischaffen, liefern, Cig. (T.), nk.; — prim. dobaviti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dobríka, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Št.-C.; = hudika, C. (Vest. I. 5.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.-M.; — das Definitivum, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dokonjáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, vollenden, Meg., Jarn., V.-Cig., Jan., Fr.-C.; pridigo d., Krelj; d. trpljenje in smrt, Krelj; tako je bilo dokonjano vse delo, Dalm.; svoje delo dokonjavši, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

doníšče, n. der Resonanzboden, Cig., C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dŕgati 1., dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drobtȋnje, n. coll. Brosamen, C., Vest., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drotę̑n, adj. = draten, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dǜšni -a -o prid.
1. dušen: Odpré sztezo I düsnoga zvelicsanya KAJ 1848, 6; Nejga csloveki dragſega Ino po ſzmrti düsna zvelicsanya SŠ 1796, 48; voj Z-düsne kmicze KAJ 1848, 10; ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; veszt grozi, I 'zelen mir düsni vmárja KAJ 1848, 4; polei mojo düſno ſzpoznanye SM 1747, 49; taki vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; Szprávlajmoſze na ſmrt i v-düsnom molejnyi SŠ 1796, 8
2. v zvezah: düšni den vernih duš dan: Taki potom je Düšnidén BJ 1886, 38;
düšni paster duhovnik: Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36;
düšna vejst vest: ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt, hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; I düſnavejſzt takáj Tvoj vſzakdenésnyi grejh BKM 1789, 385; da nyim düsnavejszt bráni sze podlo'siti KOJ 1848, 11; proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; od düsnevejſzti kárani KŠ 1771, 292; Düjh düsne-vejſzti KM 1783, 46; med vnougim düsne-vejſzti bodanyem KM 1796, 9; szlobodnoszt szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69; naj nevra'zeno düsnovejſzt mám KŠ 1771, 417; jaſz ſzam vſzákov dobrov düsnovejſztyov ſzlü'zo Bougi KŠ 1771, 413; ka ſzmo i vu vaſi düsnivejſztaj ocsiveſzni KŠ 1771, 537

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

etu, adv. = tu, ogr.-C. (eti, ogr.-Vest., SlN.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

falȃtček, -čka, m. dem. falatec; das Stückchen, (-laček), Mur., Vest., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fȋnčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.-Vest. (I. 125.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fȋnka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.-Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

fȗčkati, -am, vb. impf. mit dem Munde pfeifen, BlKr., vzhŠt., jvzhŠt., ogr.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gę̑gač, m. 1) träger Mensch, Vest.; — 2) = srakoper, Hal.-C., Valj. (Rad); — 3) das Taschenmesser, Hal.-C.; — prim. hs. gegati = gugati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gíbiti, -im, vb. impf. falten, Blc.-C., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gladǫ́vən, -vna, adj. heißhungrig, Mur., Cig., Jan.; gladovna krava, gefräßige Kuh, Polj.; gierig, habgierig, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; g. na sadje, na denar, Gor.; — gladovno leto, das Hungerjahr, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

glaváriti, -ȃrim, vb. impf. = glavar biti, Z., Zora, Vest., SlGosp.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

glavȃtica, f. 1) die Lachsforelle (trutta lacustris), Erj. (Ž.); — 2) die Krautpflanze, C.; glavatice pleti, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — der zur Samenbildung bestimmte Krautkopf, Dol., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gółtniti, gȏłtnem, vb. pf. einen Schluck thun, Cig., M., C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.-Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.-C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. (Vest. II. 60.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.-C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.-C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grmȋčkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci (Št.)-Vest. I. 125.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.-Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.-C.; — prim. kuščer, kuščar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

habəza, f. = habat, Hal.-Caf (Vest. I. 153.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.-C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.-C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.-C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hér -a m glas, vest: Dobroga vecséra Nega ſzrecsi héra BKM 1789, 333

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hítiti, hȋtim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.-Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.-C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.-C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. (Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
  1. hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
  1. naj 
  1. hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. (Vest.); — prim. hudobika, dobrika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ȋnda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.-Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izbrísati, -brȋšem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.-Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izníkniti 2., -nȋknem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

iztȋrati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan (zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. (Vest. I. 62.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.-Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.-C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. (Vest. I. 167.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.-Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker (mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn-Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras-Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk-Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klobásica, f. dem. klobasa; 1) das Würstchen; — 2) kleine Striemen, Cig., Vest.; — tudi: klobasíca, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

klobučárnica, f. die Hutfabrik, Cig., Jan., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

knę̑ževstvọ, n. = kneštvo, das Fürstenthum, Jan. (H.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kocmǫ̑vəc, -vca, m. = mah, das Moos, Mur., Vest., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolę́dən, adj. Weihnachts-: kolę̑dni svetki, C.; koledni post = dan pred božičem, Hal.-Vest.; na koledno, zu Weihnachten, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolę̑dnica, f. 1) pesem, katero koledniki pojo, Mur., vzhŠt.-Vest.; — 2) koledujoča ženska, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolę̑dnik, m. 1) der an den Weihnachtsumzügen theilnehmende Sänger, Mur., vzhŠt.-Vest., jvzhŠt., Lašče-Erj. (Torb.); — 2) dan pred božičem, Hal.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolę̑dovati, -ujem, vb. impf. 1) zur Weihnachtszeit von Haus zu Haus ziehen, Lieder singen und dafür milde Gaben sammeln; — 2) betteln, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolìč, -íča, m. 1) dem. kol; kleiner Pfahl, Stecken; der Zaunpfahl, Cig., M., Vest.; — tudi kǫ́lič; kólič, -íča, die Korbrippe (tisti kol pri košu, okrog katerega gredo vitre), Tolm., Cerkljansko-Štrek. (Let.); — 2) kolíč, der Arbeiter, der die Rebenpfähle in die Erde steckt, der Bestecker, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolȋčkovati se, -ujem se, vb. impf. neka pastirska igra s količi, v Medjimurju-Vest. I. 110.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kółke, f. pl. das Werg, C. (Vest. I. 4.); kuke, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.-Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȏnčema, adv. = konči, Št.-Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

konjȋčkati se, -am se, vb. impf. pastirska igra, vzhŠt.-Vest. I. 126., Pjk. (Črt. 131.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.-Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kosmȋnje, n. das Rauhe, die Haare, Mur., Vest., Danj. (Posv. p.); kamelsko k., Kameelhaare, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.-C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kozdę̑rje, n. coll. = pazderje, Št.-Caf (Vest. I. 38.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. (Vest.), Ig; (nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krę̑bri, adv. = vkreber, navkreber, (kreber, Cig., k rebri, Jan., C. [Vest. I. 56.]); pot se je zopet krebri obrnil, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krivíka, f. 1) krumm gewachsener Baum, C.; — 2) ein falsches Wort, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. (Vest. I. 138.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kuhačíka, f. = kuhača, Mursko polje-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.-C., C. (Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.-Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȗmkati, -am, vb. impf. = kunkati, grunzen, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. (Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. (Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.-C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.-Mik., C. (Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lę̑mez, m. 1) der Dachsparren, V.-Cig., Jan., M., C., Tolm.-Levst. (Rok.), Krn-Erj. (Torb.), vzhŠt.; lemezi ali roženice, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Ruderstange, der Ruderbaum der Flößer, ob gornji Dravi-C. (Vest. I. 68.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

líla, f. die Puppe, die Docke, Cig., Jan., M., C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lǫ́diti, -im, vb. impf. = motiti, berücken, irre führen, verlocken, C., C. (Vest. I. 151.); l. koga v krčmo, C.; psa loditi, jvzhŠt.; l. otroka, ein Kind mit Spielwerk besänftigen, C.; l. se s čim, sich mit etwas abgeben, aufhalten, unterhalten, ogr.-C.; — pogl. luditi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

luščánja, f. = luščína, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mȃm, adv., kajk.-Glas., Vest.; pogl. mahom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, ob Dravi-Caf (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehən, -hna, m. = mehenj, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, ob Dravi-C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehkúž, m. 1) der Krebs gleich nach der Häutung, Cig., Jan.; — jajce brez trde lupine, Vest.; — 2) der Weichling, der Zärtling, Mur., Cig., Vrtov., ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mehkúža, f. jajce brez trde lupine, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

məkíniti, -ȋnim, vb. impf. schütteln, bewegen, Cig., M., Št.-Vest.: m. se, sich bewegen: drevo se mekini, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mę́rjavəc, -vca, m. der Messer, Cig., Jan.; der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Valj. (Rad), Svet. (Rok.), Bes., ZgD., Nov., Vest., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. (Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

míłən 1., -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mílošča, f. = milost, Habd.-Mik., C. (Vest.), vzhŠt.-C., ogr.-C., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

misel1 ž, F25, animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; cogitatio, miſſel; commeare, keikam raiẛhati s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti; concorditas, ẛloṡhnoſt, ene miſli; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; pensatio, miſſil, premiſhlovanîe. 2.Par:21; sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci (Št.)-Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mǫ́ka 2., f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.-Mik., Št. ob hrv. meji-Vest. I. 121.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

morák 2., m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.-Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

morjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

múl, adj. ohne Hörner, C., C. (Vest.); (tudi: mulj, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

murák, m., Kor.-Vest.; pogl. 2. morak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

náči, adv., M., ogr.-Vest.; pogl. inači.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

naplačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) daraufzahlen, Jarn., M.; — 2) belohnen, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

napúšiti, -pȗšim, vb. pf. aufblasen, aufschwellen machen, C.; — n. se, aufschwellen, Trub.-Mik.; ustnice se napušijo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

narę̑žək, -žka, m. eine freundliche Miene (preprosto), (naražek) Guts.; prim. C. (Vest. I. 37.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nastávljati, -am, vb. impf. ad nastaviti; 1) ansetzen, Cig.; n. gostovanje, fortsetzen, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — 2) zu einem bestimmten Zwecke aufstellen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

natépsti, -tépem, vb. pf. 1) gehörig abprügeln; — 2) eig. durch Schlagen zusammenbringen: n. si na glavo, sich etwas aufbürden, aufladen; n. se, in einer gewissen Menge sich ansammeln, zusammenlaufen; ljudi celo druhal se je nateplo, Met.-Mik.; natepla se je velika množica, Cig.; — 3) n. se, sich voll essen; n. se dobrih rib in druge jedi, Krelj; — 4) beschmutzen: s prahom natepen, Vest.; — 5) anstecken, n. se, angesteckt werden: natepen s kužno boleznijo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navejst gl. na, vest 2 ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.-C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.-C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. (Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.-C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

neomȋka, f. der Mangel an Bildung, Vest., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.-Mik., Vest., Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȋčij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.-C., Navr. (Let.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.-C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȋkaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȋkda, adv. = nikdar, Mik., kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȋndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.-Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.-Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nȋšče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.-Vest., Dol.; tudi: niščè.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nor, adv. = enkrat, Rez.-C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

norȋja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.-Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.-Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obẹšenják, m. der Gehängte, der Erhängte, C., Vest., SlN.; der Galgenvogel, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obslužávati, -am, vb. impf. abhalten, begehen, verrichten (einen Gottesdienst, eine Hochzeit, eine Mahlzeit), ogr.-C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); feiern, kajk., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf (Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odnẹ́klẹ, adv. seit einiger Zeit, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ohlȃda, f. die Abkühlung, Vest.; die Erkaltung (phys.), Cig. (T.); die Erfrischung, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ǫ́jce, n. dem. oje, C. (Vest.); — die Deichsel des Pflugwägelchens, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.-Mik., C. (Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

osmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; — (fig.) osmrajena dušna vest, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

otročnják, m. 1) = maternica, die Gebärmutter, Cig., Vod. (Bab.); otrǫ́čnjak, Mur.; — 2) = otročjak 2), die Fraisen, C.; — 3) = otročanec, otročaj, Vest.; — ein kindischer Mensch, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.-Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.-Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! (prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.-Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.-Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

papȋnəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.-Mik., C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pẹ́ča 2., f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.-C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. (Vest.), Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); (stsl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.-C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

perína 2., f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

perȋnje 2., n. coll. 1) Federzeug, C.; — 2) große Blätter (von Kohl, Rüben u. dgl.), Nov., Vest., Fr.-C.; perinja nabrati za svinje, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

perìv, -íva, adj. morsch, angefault, vzhŠt.-Vest., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.-C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.-C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.-C.; (= peške, Medjimurje-Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

píkati, pȋkam, vb. impf. Stiche machen, stechen; bolhe, ose, kače pikajo; — picken, Cig., Jan.; p. in sekati, Z.; p. in kljukati, C.; — punktieren, tüpfeln, Mur., Cig. (T.); — tröpfeln, C.; dež pika, Notr.; — mit Worten stechen, sticheln; kaj me zmerom pikaš? — vest ga pika, das Gewissen quält ihn, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pismoùk, -úka, adj. schriftgelehrt: pismouki ljudje, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. (LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.-C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.-Levst. (LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče-Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plȃskati, -am, vb. impf. klatschen, C.; — prügeln, C.; — lärmen, schreien, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

platníca, f. 1) der Seitentheil, besonders von flacher Form, Mur., C.; die Seitenplatte, C.; das Seitenbrett, Z.; trlica je iz dveh platnic, vzhŠt.-Vest.; — die Bohle übhpt., Cig.; das Futterbrett, Jan.; der Brückenbalken, C.; — ein platter Stein, C.; — das Blatt des Messer- o. Gabelgriffes; noževe platnice, C.; — 2) der Buchdeckel; v trde platnice vezana knjiga; — 3) der Thürflügel, Cig.; — der Fensterladen, C.; — 4) = list, das Sägeblatt, Cig.; — 5) = platišče, die Radfelge, C., kajk.-Valj. (Rad); bes. die breite Felge eines unbeschienten Rades, Z.; — 6) = platenica 1), der zum Zersägen bestimmte Baumstamm, C.; — 7) der Hinterbacken: hoditi tako, da noga bije proti platnicama (der Anfersegang), Telov.; — 8) ein abschüssiger Acker unter einem Walde oder Weinberge, Hal.-C.; — 9) die vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Vrtov.-C., Rihenberk-Erj. (Torb.); prim. platenica 2); — 10) = platica 3), der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — 11) der Blätterpilz (agaricus), Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

platníčast, adj. flach, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

platnjáča, f. = trlica (ker je iz dveh platnic), vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plȃvta, f. der Säekorb, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.-Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podọ̑čən, -čna, adj. unter dem Auge befindlich: podočni zob = podočnik, Vest.; podočna kost, das Jochbein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

podsẹ̑nje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.-C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause: na podsenjah, SlGor.-C. [Vest. I. 6.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pogíbati 1., -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad poginiti; im Zugrundegehen, im Untergange begriffen sein, in Gefahr sein, C., Mik., Vest., Nov.-C.; krščanska vera pogiba in se zatira, Krelj; od lakote p., LjZv.; Vstani, otmi nas, Gospod, pogibljemo, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pokoš, m. die Küchenschabe, vzhŠt., C. (Vest.); — pogl. pokož, polkož.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pokoža, f. = polkoža, SlGor.-Caf (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pomȃnjək, -njka, m. der Mangel, der Abgang, Cig., Jan., DZ., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pomirȋtelj, m. der Beruhiger, der Friedensstifter, Vest.; — der Versöhner, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ponarásti, -rástem, vb. pf. allmählich anwachsen, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

popȃka, f. das Verderbnis, die Entstellung, Cig., Vest., ZgD.; — der Fehler, der Naturfehler, der Makel, C.; v popaki sem rojen, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

popȃva, f. die Eberwurz (carlina acaulis), vzhŠt.-C.; — tudi: pǫ̑pava, pompava, (pumpava) kompava; prim. pop, Knospe, C. (Vest. I. 33.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pǫ̑pica, f. die Knospe, Jan., C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poprẹ̑čki, adv. poprek, Mur., C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posę̑bnost, f. die Besonderheit, die Eigenthümlichkeit, die Eigenheit; to ni nikakršna posebnost! das ist nichts Besonderes! — die Individualität, Cig. (T.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

posmȓtič, m. ein nachgeborenes Kind, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

postǫ̑jka, f. = postolka, Cig., Jan., Bas., Frey. (F.), C. (Vest.); — (nam. postojnka?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pošta -e ž vest, novica: kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poȗličən, -čna, adj. Gassen-, Jan., nk.; p. postopač, Vest.; — pöbelhaft, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

poviteženje, n. die Erhebung in den Ritterstand, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.-Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen (fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen (merc.), Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.-C., Mursko polje-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. (Vest.), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prasȋčkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; (prim. Vest. I. 125.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prebúrən, -rna, adj. allzustürmisch, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prècek, adv. = precej, sogleich, Dol.-Levst. (M.), Št.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

predọ̑čən, -čna, adj. vor den Augen befindlich, Mur.; — anwesend, Z., kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pregrẹšíti, -ím, vb. pf. sündigen, eine Sünde begehen; vari se, da kaj ne pregrešiš! Dalm.; kaj sem pregrešil tvojemu očetu? Dalm.; p. iz človeške slabosti, Jsvkr.; — p. epigram, ein Epigramm verbrechen, Zv.; — (p. zapoved, das Gebot übertreten, vzhŠt.-Valj. [Vest.]); — (nav.) p. se, sich versündigen, moralisch fehlen; s čim sem se pregrešil? was habe ich verbrochen? p. se zoper zapoved božjo; p. se nad kom, sich an jemandem versündigen; p. se komu, sich gegen jemanden versündigen, Ravn.-Valj. (Rad); Bogu se p., Jsvkr.; — einen Diätfehler begehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prę́ja 2., f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.-C. (Vest.), Bolc-C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; (C. (Vest. I.) primerja: -preti, -prem).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prekŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (einen spröden Gegenstand) entzweibrechen; suho vejo p.; — nado p., die Hoffnung knicken, SlN.-C.; samoglasnik p. (schwächen), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prekrížiti, -im, vb. pf. = prekrižati: kruh z nožem p., kajk.-Valj. (Vest.); — p. se = prekrižati se, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

premẹ́siti, -im, vb. pf. 1) knetend durchmischen: testo dobro p.; — durchmengen: jezik je s tujkami premešen, Vest.; — 2) von neuem kneten; — 3) zu viel kneten, überkneten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

preostȃjanje, n. das Übrigbleiben: do preostajanja, im Überfluss, Vest.; = na p., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prepoznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen: ona je prstan taki prepoznala, vzhŠt.-Valj. (Vest.); nista ga prepoznala v tej obleki, LjZv.; p. goljufijo, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prepríca, f., Vest. III. 126., pogl. prprica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prevǫ̑dnik, m. 1) der Begleiter, der Wegweiser, Cig.; — 2) der Leiter (phys.): p. elektrike, toplote, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Vest., Vrt.; — 3) der Übersetzer, Jan.; — 4) der Indossant (bei Wechseln), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

priglásiti, -im, vb. pf. 1) in Einklang bringen, accordieren (in der Musik), Cig.; — p. se, zustimmen, Vest.; — 2) p. se, sich anmelden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prigojíti, -ím, vb. pf. 1) anerziehen: delavnost mu je bila prigojena, Vest.; — 2) durch Zucht erwerben: p. si kravo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prigrẹ́vati, -am, vb. impf. ad prigreti; 1) zuwärmen, Cig.; — mit der Wärme zusetzen, wärmen, Mur., Cig., Jan.; warm scheinen: solnce prigreva; — 2) to mi prigreva, das macht mir bange, macht mich besorgt, Cig., Jan.; vest mi prigreva, ZgD.; bolj in bolj jima prigreva, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.-Vest. I. 59.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.-Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.-Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — (fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. (Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.-Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

raznę́ti, -námem, vb. pf., Vest., pogl. sneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rę́ga 1., f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.-Mik., Cig., Jan., Fr.-C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.-C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.-C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rẹšȋtəv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung (math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. (Vest.), Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rȋdžək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., ob spodnji Dravi-C. (Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.-C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.-C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rȋdžko, m. ein fuchsrothes Pferd, der Fuchs, ob spodnji Dravi-C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.-Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samovelȋtelj, m. der Dictator, Cig., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

samovelȋteljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

segúrən 2., -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — eifrig, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sẹverjàn, -ána, m. der Nordländer, Bes., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sȋlje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.-Mik., ogr.-Mik., C.; (bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.-Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

slȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — (nam. sklizek, Mik. [Et.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

smícati, smȋcam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.-C.; — s. se, glitschen, Habd.-Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.-C.; — vest ga smica, ogr.-Let., — prim. smukati, smekniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sodnína, f. die Gerichtsgebür, Cig., Jan., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sodrȗga, f. die Genossin, Z., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sǫ́jenica, f. sojenice so bitja, ki ravnajo človeku usodo, die Schicksalsgöttinnen, Jan., Trst. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sovę̑rnik, m. der Glaubensgenosse, Cig., Jan., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spakóta, f. die Verzerrung, C. (Vest.); — die Abscheulichkeit, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

splȃntati, -am, vb. pf. abbüßen, bezahlen, C., M.; — s. se = izpokoriti se, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

splastẹ́ti, -ím, vb. pf. sich legen und verfaulen: trava, žito pod snegom splasti, Nov.-C.; zelje je splastelo, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.-Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

srčnost ž, F6, affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luṡht, ſarzhnúſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhitima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; magnanimitas, ſerzhnúſt; resolutio, ſarzhnúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.-Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.-Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Vest.), BlKr.-Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

strátiti, -im, vb. pf. zugrunde richten, Jan.; huda ral mi je vole stratila, Trst. (Let.); — verwüsten, Dict.; stračena njiva, Mik.; — stračen denar, verdorbenes, ungiltiges Geld, vzhŠt.-Vest.; — vergeuden, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

stróka 1., f. 1) die Reihe: s. biserov, eine Reihe Perlen, V.-Cig.; (tudi rus.); — 2) das Hitzbläschen, C. (Vest.); — 3) die Schweinsfinne, C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort (opp. tujka), C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. (prim. Vest. I. 37.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šára 2., f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); (prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ščè, adv. = še, Vest., Rez.-Baud.; (štje, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.-C. (Vest.); — prim. ščirjevec 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šklę́mpav, adj. hinkend, Št.-Vest., C., Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Medjimurje-Vest. 1. 110.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. (Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid (Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.-Vest., BlKr., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.-Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.-C. (Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.-C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trèp 2., trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trǫ̑ška 1., f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ugorək 2., -rka, m. = ogurek, die Gurke, C.; (vugorek), kajk.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

upodobováłən, -łna, adj. bildend: upodobovȃłne umetnosti, Cig., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ušpíliti, -im, vb. pf. zuspitzen, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

utŕniti 2., -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.-C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)-C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

útrọ, n. = jutro, ogr.-C., vzhŠt.-Vest.; za utra = zjutraj, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

uvẹkovítiti, -ȋtim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

včàsik, adv. = včasi 2), sogleich, C., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče-Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

véjst tudi véist tudi vést -i ž, v zvezi düšna vejst vest: Dobra Düsnavêszt BRM 1823, VII; Dobra düsna vêszt KAJ 1848, V; Obderſiga miloſztivno proti nyega Duſne veſzti tosbi SM 1747, 62; I düsno vêszt nyegvo zbüdjáva KAJ 1848, 3; Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ſteroga naſzleduje hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 74; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; ſteri je pouleg düsne vejſzti zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; med vnougim düsnevejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; Csi ſzmo pa kaj prouti naſſoj düsnoj vejſzti vcsinili KŠ 1754, 18; Mojo Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Ár niki vdüsnoj vejſzti bolvana za koj dr'zijo KŠ 1771, 505

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vest [vẹ̑st vestȋ] samostalnik ženskega spola

vest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vest ž, F12, alastor, huda véſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; conscentiosus, dobre veiſti; conscientia, véſt; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; me conscio, s'mojo veiſtjo; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; synderesis, klanîe laſtne veiſti; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vest -i ž vest: ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vest1 [čut] sam. ž ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vest2 [védenje] sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TAr 1562, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.-Mik., ogr.-C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro-C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro-C. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vȋrnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. (Vest.); (prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.-C. (Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.-C. (Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.-Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vȓst, -ȋ, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.-Mik., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vseoblȃst, f. die Allgewalt, Mur., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vseoblástən, -tna, adj. allgewaltig, Mur., Cig., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zabrẹ́jiti se, -brẹ̑jim se, vb. pf. trächtig werden, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen (v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen (trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen (intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se (nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.-Valj. (Vest.); prim. zaceleti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zadrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, erstarren, ogr.-C., Vest.; — z. v pameti, stumpfsinnig werden, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaglę́dniti, -glę̑dnem, vb. pf. = zagledati, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zagovoríti, -ím, vb. pf. 1) verantworten, entschuldigen, M., Rož.-M.; nemajo, s čimer bi svoje grehe zagovorili, Krelj; zagovori ti mene! Trub.; — z. se, sich entschuldigen, M.; — 2) besprechen, beschreien, beschwören, Cig.; strup z. s skrivnimi besedami, Erj. (Torb.); svete besede so škrata zagovorile, LjZv.; — tudi: z. komu, jemanden beschreien, C.; — 3) zu sprechen anfangen, Jarn.; z. s kom, Zora; Zasmeja se, zagovori, Npes.-K.; — 4) z. se, sich verabreden, sich verschwören, Mur., Cig., Jan.; Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje Svet zanič'vati se je zagovoril, Preš.; — = zaobljubiti se: z. se Bogu in devici Mariji, da bi grehe oprostil, SlN.; — 5) z. se, sich verreden, sich versprechen, fehlreden, Mur., Cig., Jan.; ne vem, kako sem se zagovoril, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zakamenẹ́ti, -ím, vb. pf. = okameneti, Z., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče-Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.-Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zanorávati, -am, vb. impf. zum Narren halten, vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaokréniti, -krę́nem, vb. pf. abbiegen, eine andere Richtung nehmen, SlN.; — z. oči, den Blick wegwenden, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.-Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras-Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zapíliti 2., -im, vb. pf. ver-, zuspunden, Cig., Vest., jvzhŠt.; — prim. pilka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zapǫ̑ga, f. die Krümmung, C. (Vest.); — der Bug an Kleidern, SlN.-C.; — prim. zapogniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zapojíti, -ím, vb. pf. übertränken, Cig.; — betrunken machen, berauschen, z. se, sich berauschen, Mur., vzhŠt.-Valj. (Vest.), Dol., Št.-Z., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), kajk.-Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.-Kres).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zarobíti 2., -ím, vb. pf. zum Sclaven machen, Vest., SlN.; gefangen nehmen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zarǫ̑čən, -čna, adj. Verlobungs-; zaročni prstan, der Verlobungsring, Danj.-M., vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaškrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein klapperndes Geräusch von sich geben: vrgel ga je, da so kosti zaškrepetale, vzhŠt.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zaškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem knarrenden Laut eine Drehung bewerkstelligen, zudrehen, Cig.; z. pipo, Mur., C., vzhŠt.-Vest.; zuschrauben, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zavzȋmati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zbȋrica, f. = zberica, die Collectur, Mur., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zbudíti, -ím, vb. pf. aufwecken, wecken; spečega z.; z. se, erwachen; auferwecken; — z. (se) od smrti; — (pren.) z. komu vest; — rege machen, erregen, Cig., Jan., nk.; z. pozornost, sum, nk.; verursachen, Cig.; z. glasen smeh, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zelják, m. der Krautbehälter, SlGor.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zemljákinja, f. 1) die Grundbesitzerin, Jan.; — 2) die Landsmännin, Habd.-Mik., Mur., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič (Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zgodovinopȋsje, n. = zgodopisje, Vest., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

znave, adv., SlGor.-C.; pogl. iznova (znaver, vzhŠt.-Valj. [Vest.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zobáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grabiti, rechen, C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.-C. (Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.-C. (Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.-C. (Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.-M.; z. mnogih velikašev, ogr.-C. (Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zrakoplòv, -plǫ́va, m. = zrakoplav, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zrakoplǫ̑vəc, -vca, m. 1) der Aëronaut, Cig. (T.), C., Vest.; — 2) belorepi z., der weißschwänzige Tropikvogel (phaëton aethereus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zvaríti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschweißen, dva kosa železa z.; — 2) absieden, kochen, Jan.; mleko z., vzhŠt.-Valj. (Vest.); zvarjene gobe, Danj. (Posv. p.); — brauen, Cig.; — 3) z. se, gerinnen: mleko se je zvarilo, Bolc-Erj. (Torb.); — zvarjeno mleko, Käsewasser, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zvéjst tudi zvést -i ž
1. znanje, vednost: Na zvejſzt je pa dáni Sauluſi tanács nyihov KŠ 1771, 369
2. v zvezi dušna zvest vest: Znám da mo Dusno Zveſzt vtiſis SM 1747, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zvest [zvẹ̑st] pridevnik

zvest

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C. (Vest.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

živȋnar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žǫ̑j, m., ogr.-C., Vest., nam. žoh, (kakor straj nam. strah, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žȗpnik 1., m. 1) der Pfarrer, Jan., Prip.-Mik., nk.; — hs.; — 2) eine sonnig gelegene Wiese, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žúža 1., f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Število zadetkov: 440