zanêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

bóžati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

gíbati -ljem tudi -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko
1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

gúgati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je gugala otroka.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

imenováti se -újem se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti označen kot kdo/kaj
Otrok se imenuje Tomaž.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

jasníti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno delati kaj bolj jasno, čisto
Veter jasni nebo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

krepíti se -ím se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati se močnejš-e/-ega
Zdravje se (jim) je /presenetljivo hitro/ krepilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

napénjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.
2.
iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

napihováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

obrníti se in obŕniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

pískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na piščalko
/Pogosto/ piska (svojo najljubšo melodijo).
2.
kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ piskala.
3.
kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Zna piskati /na list in na prste/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.
10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

préčkati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol premikanja
1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.
2.
kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).
3.
iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

premíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Knjige nezakonito premikajo.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.
3.
kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

prinêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom pripeljati koga/kaj
Tok je prinesel smeti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povedati koga/kaj
Prinesel (mu) je žalostno novico.
4.
kdo/kaj povzročiti koga/kaj
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

súvati -am tudi sújem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe ob/v/na/pod/med/nad koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je suval /v glavo/.
2.
kdo/kaj z močnimi sunki dajati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/ob/skozi koga/kaj / po čem / kam /kod
Suval je zamašek iz steklenice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

trésti trésem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.
2.
brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.
3.
kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

tŕgati -amstilno tŕžem nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.
2.
čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.
3.
kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.
4.
kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.
5.
kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.
6.
kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.
7.
brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

upogíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj kriviti koga/kaj do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam
Upogibal si je nogo do zadnjice nazaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

zíbati tudi zibáti -ljem in -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
V naročju je zibala otroka.
1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci zibajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).
2.
kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

Število zadetkov: 36